VSRS Sklep X Ips 498/2008

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1.

K I. točki izreka

2Revizija ni dovoljena.

3Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo razlastitvenega zavezanca - revidenta zoper odločbo tožene stranke z dne 17. 3. 2006, s katero je bilo izdano delno gradbeno dovoljenje investitorju D., d. d., za AC priključek C.-L. v tam navedenem obsegu.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Iz obrazložitve revizije je mogoče povzeti, da meri na vprašanje, ali potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve, iz določbe osme alineje prvega odstavka 13. člena Zakona o urejanju določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji – ZUDVGA kot eno izmed dokazil o pravici graditi, lahko predstavlja delna odločba upravne enote, ki je bila izdana 8 mesecev po vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in je bila kasneje odpravljena.

7Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. To je v tem primeru mogoče ugotoviti že z branjem 54. in 56. člena ZGO-1 in osme alineje prvega odstavka 13. člena ZUDVGA.

8Po četrtem odstavku 54. člena ZGO-1 mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, poleg prilog iz drugega odstavka istega člena ZGO-1, priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica, kot v obravnavanem primeru, še ni vpisana v zemljiško knjigo. Po tretji alineji prvega odstavka 56. člena ZGO-1 za dokazilo o pravici graditi po ZGO-1 velja tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini. Tako ZUDVGA v osmi alineji 13. člena določa, da se kot tak dokaz šteje izjava D., d. d., da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z ZUDVGA in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve.

9V zvezi s sklicevanjem na pomembno pravno vprašanje glede domnevno nepravilno izvedenega postopka sporazumevanja, Vrhovno sodišče poudarja, da je od tega postopka sicer res odvisna pravilnost uvedbe razlastitvenega postopka, vendar pa je predmet presoje v tem upravnem sporu izdaja delnega gradbenega dovoljenja in ne razlastitveni postopek, zato vprašanja v zvezi s tem postopkom ne morejo biti pomembna pravna vprašanja v tej zadevi. Pomembno pravno vprašanje je namreč lahko le tisto, od katerega rešitve je odvisna odločitev v obravnavani zadevi.

10Revident sicer tudi zatrjuje, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse, vendar pa te trditve ne konkretizira in ne obrazloži (niti ne navede sodnih odločb Vrhovnega sodišča oziroma ne predloži odločb sodišča prve stopnje). Glede na vse navedeno ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11Nadalje revident uveljavlja izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Navaja, da je bilo poseženo v njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine. Investitor je že opravil gradnjo na njegovem zemljišču, zaradi nezmožnosti uživanja lastninske pravice pa mu je nastala škoda.

12Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Ker revident ni navedel, kakšne konkretne posledice ima zaradi izpodbijane odločitve, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic. Vrhovno sodišče pa pojasnjuje, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon (69. člen Ustave RS). Na podlagi določb Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1, ki ureja postopek razlastitve, je razlastitveni zavezanec za razlaščeno nepremičnino upravičen do ustrezne odškodnine oziroma enakovredne nadomestne nepremičnine. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

13Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).