VSL sklep III Cp 3037/2010

Pritožbi Republike Slovenije se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

O b r a z l o ž i t e v :

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predmetni pravdni postopek prekinjen od 06.02.2008, saj je tožeča stranka umrla, pooblaščenec pa ji je odpovedal pooblastilo. V 2. točki izreka je sodišče sklenilo, da se postopek nadaljuje tako, da se Republiko Slovenijo kot univerzalno pravno naslednico tožeče stranke povabi, da vstopi v postopek na strani tožeče stranke.

Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se iz vse pritožbenih razlogov (338. člen ZPP) pravočasno pritožuje Republika Slovenija. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje procesno in materialnopravno zmotna, saj se je nad zapuščino s sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, opr. št. 961/2009 z dne 4. 12. 2009 začel stečajni postopek, zato pravdo lahko prevzame le stečajni upravitelj zapuščine. Dodaja še, da je namen kaducitete zgolj v tem, da premoženje brez dedičev ne postane res nullius. Da bi se preprečilo, da terjatve ne bi ostale poplačane, če zapuščina ostane brez dedičev, pa je zakonodajalec omogočil stečaj zapuščine.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

Pritožba je delno utemeljena.

V skladu z 9. členom Zakona o dedovanju zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije. Po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča, ni dedna pravica. Država namreč nima istega statusa kot dediči, saj pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije), nekatere teorije pa ga označujejo kot prilastitev (okupacija) ali kot specifično pridobitveno pravico (javnega prava). Na državo preide zapuščina v celoti, pravice in obveznosti, aktiva in pasiva in država je, tako kot dediči, dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti zapuščine (primerjaj Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča, Uradni list RS, 2005, Ljubljana, str. 38 – 42). V primeru stečaja zapuščine, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 226/07 s spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP) postane v primerih zapuščine brez dediča država (Republika Slovenija) stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče.

V konkretnem primeru je sodišče pravilno prekinilo pravdni postopek po 1. točki 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je tožeča stranka umrla, njen pooblaščenec pa je odpovedal pooblastilo. V tem delu je tako pritožba neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa v 1. točki izreka pravilen. Pritožnik pa po drugi strani utemeljeno opozarja, da je sodišče napačno nadaljevalo pravdo in ga pozvalo, da prevzame pravdo na strani tožeče stranke. Iz sklepa o začetku stečajnega postopka, opr. št. St 961/2009 z dne 4. 12. 2007 namreč izhaja, da se je po pokojni tožeči stranki začel stečaj zapuščine, kjer je bila za stečajno upraviteljico kot zakonita zastopnica pokojnega tožnika določena odvetnica O. T.. Ona, in ne pritožnik, je tako tista, ki je v skladu z 97. v zvezi s 418. členom ZFPPIPP za račun stečajne mase upravičena voditi posle pokojnega zapustnika in ki bi jo moralo sodišče prve stopnje povabiti, da prevzame pravdo. Namen stečaja zapuščine je namreč enak kot namen stečajnega postopka nad pravno osebo in postopka osebnega stečaja, in sicer, da se prepreči razlikovanje med stečajnimi upniki ne glede na to, ali obstajajo dediči zapuščine ali ne oziroma, da se prepreči, da terjatve upnikov ne bi bile poplačane, če zapuščina ostane brez dedičev. Stečajna upraviteljica je tako tista, ki je upravičena prevzeti pravdo, saj je njej z začetkom stečajnega postopka podeljena pravica, da skrbi za zapuščino pokojnega tožnika. V primeru, da bo v konkretnem postopku uspela, bo tako izterjano premoženje postalo predmet stečajne mase, ki se bo razdelilo med upnike pokojnega zapustnika, v morebitnem preostanku pa bo v skladu s sklepom o dedovanju pripadlo Republiki Sloveniji.

V skladu s 11. točko 339. člena ZPP je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo oziroma stranka, ki ne more biti pravdna stranka. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka v pravdo povabilo osebo, ki ne more biti stranka konkretnega postopka, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je zato ravnalo v skladu s 354. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in odločilo kot izhaja izreka. V nadaljevanju postopka bo tako sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP moralo sprejeti sklep procesnega vodstva, s katerim bo postopek nadaljevalo, v pravdo pa na strani tožeče stranke povabilo stečajno upraviteljico.

Višje sodišče v Ljubljani je odločilo na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 73/2010, z dne 27.2.2010, s katerim je bila delegirana iz pristojnosti Višjega sodišča v Celju.