VSL sklep II Cp 545/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca napotilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa začne upravni ali sodni postopek za ureditev meje med nepremičninama s parc. št. X1 in X2, k.o. T..

Pritožuje se nasprotni udeleženec; navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je sklep popolnoma nepravilen in nezakonit. Sklep mu ni bil osebno vročen, saj ne živi na naslovu, kamor je bil poslan. Meni, da ima izkazano močnejšo pravico kot predlagatelj, zato bi moralo sodišče na sodni ali upravni postopek napotiti predlagatelja. Tudi ni jasno, katero dejstvo šteje sodišče za sporno.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Meni, da je izpodbijani sklep pravilen in pomeni pritožba nasprotnega udeleženca samo zavlačevanje delitvenega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Drugostopenjsko sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah konkretiziranih pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev (1. in 2. odstavek 350. člena ZPP, ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporablja v nepravdnih postopkih). Ker na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pritožba pa tega pritožbenega razloga ne konkretizira, se višje sodišče glede njega ne opredeljuje. S trditvijo o nepravilni vročitvi izpodbijanega sklepa pritožba smiselno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, a neutemeljeno. Na kršitev pravil o vročanju se namreč ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi pisanje prejme (6. odstavek 139. člena ZPP). Nasprotni udeleženec pa je sklep očitno prejel, saj se je nanj v pritožbenem roku pritožil, iz pritožbenih navedb pa je razvidno, da je seznanjen z vsebino sklepa. Neutemeljeno se pritožba zavzema za napotitev predlagatelja na postopek za določitev meje. Pritožba je tudi v tem delu povsem nekonkretizirana in zato ne terja natančnejših pojasnil. Enako velja za pritožbeno trditev, da ni jasno, kaj sodišče šteje za sporno. Oboje je sodišče korektno obrazložilo.

Vendar pa je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu materialnopravne pravilnosti sklepa ugotovilo, da je izdan preuranjeno. Izvedenka je v svojem mnenju opozorila, da so površine delov zemljišča, parc. št. X1, k.o. T. odčitane grafično iz katastrskega načrta, zato lahko pride do odstopanj. Ni namreč mogla opraviti izmer na terenu, ker ji tega ni dovolil nasprotni udeleženec in njegovi družinski člani, izmere na terenu pa so predpogoj za kvalitetno izdelavo mnenja. Glede na to, da meritve sploh še niso bile opravljene, izjave nasprotnega udeleženca na naroku 28.8.2009, da izmere izvedenke niso pravilne, ni moč interpretirati tako, kot jih je prvo sodišče: da je zaradi nestrinjanj z meritvami sodne izvedenke glede meje med parc. št. X1 in parc. št. X2 spor in posledično tudi spor o predmetu delitve med udeleženci postopka. Dokler ne bodo opravljene izmere na terenu, ni možno ugotoviti meja in posledično tudi ne površine parc. št. X1, k.o. T., ki je predmet delitve. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Sodišče prve stopnje bo moralo poskrbeti, da bo izvedenka lahko opravila ustrezne meritve. Če nasprotni udeleženec tega še naprej izvedenki ne bo dopuščal, bo moralo prvostopenjsko sodišče izvesti predlagani ogled na kraju samem skupaj z izvedenko (2. odstavek 220. člena ZPP). Skladno s 304. členom v zvezi s 305. členom ZPP ima namreč sodišče možnost uporabiti določene ukrepe proti udeležencu postopka, ki ovira delo. Opozoriti velja tudi na določbo 222. člena ZPP, ki napotuje na uporabo pravil iz 227. člena ZPP o dolžnosti predložitve listine; v tem postopku pa dopustiti ogled in izmero.

Glede na soglasje pravdnih strank, da se opravi fizična delitev solastne nepremičnine, pa je vprašljivo tudi, ali bo upravičena napotitev na ustrezen postopek za določitev meje v primeru, če se bo po opravljenih meritvah izkazalo, da je sporna površina parcele, ki se v tem postopku deli. Površino bo namreč lahko s pomočjo izvedenca ugotovilo sodišče v tem postopku kot predhodno vprašanje, saj bo meja med sedanjima parcelama X1 in X2, k.o. T. postala irelevantna. Ker je v postopkih za ureditev meje obvezna izdelava elaborata, bi sprožitev takega postopka predstavljala nepotreben strošek. Vse meje, ki bodo po fizični delitvi solastne nepremičnine relevantne, bodo obsežene v elaboratu, ki bo moral biti izdelan v tem postopku.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.