305. člen ZPP

Pritožnica pravilno opozarja, da je treba upoštevati, da imetnikom kvalificiranih pravic po določilih ZBan-1 ni bilo omogočeno, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu kljub dejstvu, da so bile z omenjeno odločbo (lahko) prizadete tudi njihove pravice. Tožena stranka, ki je bila legitimirana za izpodbijanje nezakonite odločbe o izrednem ukrepu Banke Slovenije, pa tovrstne tožbe ni vložila. Odškodninski postopek proti Banki Slovenije po določbah ZBan-1 je zato edini postopek, v katerem imajo imetniki kvalificiranih pravic možnost za ugotovitev pravilnosti dejanske in pravne podlage za izrek izrednih ukrepov Banke Slovenije. Prav opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnost in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke po 347. členu ZBan-1 je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila predmetno tožbo. Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da izpodbijana ureditev imetnikom kvalificiranih pravic ni zagotavljala učinkovitega sodnega varstva, saj niso imeli dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije. Ugotovilo je, da je zaradi k

Na dobesedno razlago določbe 243. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče opreti stališče, da sodišče ni ravnalo napak, ko upnikov ni opozorilo na (novo) procesno zahtevo, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-C z določbo 123.a člena. Potem, ko je zakonodajalec presodil, da je upnike treba posebej opozoriti na nekatere procesne zahteve in posledice njihovega nespoštovanja, pa ustavi prijazna razlaga ne le omogoča, ampak zahteva od sodišča takšno uporabo določbe 243. člena ZFPPIPP, da v oklicu opozori upnike na vse procesne zahteve, katerih nespoštovanje ima za posledico izgubo pravic. Zaradi pomanjkljivega in delno zavajajočega poziva upnikom, kako naj vložijo prijave terjatev, je bila z zavrženjem prijave, ki je bila sicer vložena v nasprotju z določbo 123.a člena ZFPPIPP, upniku onemogočena možnost obravnavanja obstoja njegove terjatve pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila kršena tudi določba 23. člena Ustave.

V primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Člen 305. ZPP pravice, ki jih ima glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata ali pa senat, enači s pravicami, ki jih imata le-ta glede vzdrževanja reda tudi na drugih narokih, torej zunaj glavne obravnave, na ogledu.

V obravnavanem primeru ni bilo dejanske podlage za uporabo določila 305. člena ZPP-77. Če je namreč sodišče prve stopnje po končanju prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je ugodilo predlogu tožnikov, da se izda sodba zaradi izostanka, štelo oziroma ugotovilo, da za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji, bi moralo predlog tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka s sklepom zavrniti in po njegovi pravnomočnosti, razpisati nov narok za glavno obravnavo.

Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom (tj. tistim določbam, ki jih stranke s sporazumom ne morejo spremeniti). Takšen prisilni predpis je med drugim tudi določba 2. odst. 193. čl. ZPP, po kateri se tožba ne more umakniti po koncu glavne obravnave. Sodišče sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kot je bilo ugotovljeno na koncu glavne obravnave. Torej gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, če je pri izdaji sodbe (oz. sklepa) sodelovala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi.

Pripravljalna vloga je vloga stranke, v kateri procesna dejanja opravi v pisni obliki. Gre za navedbo dejstev in ponudbo dokazov. Ker ZPP dopušča navedbe in dokaze vse do konca glavne obravnave na prvi stopnji, v omejenem obsegu pa tudi na drugi stopnji, se pokaže, da pri pripravljalni vlogi ne gre za vlogo, ki bi bila vezana na rok. Zato za takšno vlogo ne velja določilo 1. odst. 113. čl. ZPP. Vzročna zveza je del pravno relevantnega dejanskega stanja (element odškodninskega delikta). Zato dokazna ocena in vzročna zveza spadata v področje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Fiksnost posla lahko izhaja iz narave pogodbe (ko je izpolnitveni rok tako važen, da drugače pogodba ne bi bila sklenjena), lahko pa jo stranki določita. Pri tem ni dovolj, da stranki določita rok izpolnitve, temveč morata jasno izraziti voljo, da posel štejeta za fiksnega. Kritni kup je posledica nepravočasne izpolnitve stranke, ne pa razdrtja pogodbe po samem zakonu. Končni koristnik deviznega priliva iz tujine lahko le-tega odstopi drugemu subjektu, in sicer pred izplačilom protivrednosti v domači valuti, torej v roku dveh delovnih dni (48 ur) po dnevu pritok