VSM sklep I Cp 593/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na podlagi nasprotne tožbe tožeče stranke ..., zoper toženo stranko ..., zaradi ugotovitve lastninske pravice, vložene pri Okrožnem sodišču v Celju dne ..., ki se vodi pod opr. št. P ..., pri nepremičnini vl. št. ..., del stavbe z identif. št. 1.E k.o. Lovrenc na Dravskem polju
dovoli:
zaznamba spora pridobitve lastninske pravice do 3/10 celote
v korist osebe: ..., naslov in EMŠO
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po zemljiškoknjižnem sodniku zavrnilo predlog ... za zaznambo spora pridobitve solastninske pravice na nepremičnini – stanovanju z identif. št. 1.E, vpisanem pri vložku št. ... k.o. Lovrenc na Dravskem polju. Obrazložilo je, da se je v konkretnem primeru sodni postopek začel s tožbo tožene stranke zoper predlagatelja zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na tem. Predlagatelj je v teku tega postopka (v odgovoru na tožbo) vložil nasprotno tožbo zaradi ugotovitve njegove solastninske pravice na že zgoraj navedeni nepremičnini, kar pa po stališču prvostopenjskega sodišča ne pomeni začetka sodnega postopka, katerega bi bilo mogoče skladno z določili 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zaznamovati v zemljiški knjigi, v posledici česar je odločilo kot izhaja iz izrekla izpodbijanega sklepa.

Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Kot zmoten dojema zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotna tožba ne pomeni začetka sodnega postopka glede nepremičnine, pri kateri se predlaga zaznamba spora. Pritrjuje sicer razlogom izpodbijanega sklepa, da je tožena stranka zoper predlagatelja uveljavljala ugotovitev obsega skupnega premoženja, vendar se to nanaša na premoženje, katerega izključni zemljiškoknjižni lastnik je predlagatelj in torej zaznamba spora ni predlagana glede istega premoženja, ki je zajeto s tožbo. Z nasprotno tožbo predlagatelj namreč zahteva, da se ugotovi, da v skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev spada premoženje, pri katerem je kot edina lastnica v zemljiški knjigi vpisana tožnica. Pritožnik je ob tako navedenem mnenja, da vložitev nasprotne tožbe, s katero proti toženi stranki kot zemljiškoknjižni lastnici predmetne nepremičnine zahteva ugotovitev solastninske pravice, katero je pridobil po pravilih o nastajanju skupnega premoženja zakoncev skladno z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), predstavlja zadostno pravno osnovo za dovolitev zaznambe spora pri tej nepremičnini v skladu s 79. členom ZZK-1. Zavzema se za ugodno rešitev pritožbe ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlagana zaznamba spora dovoli.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu, ob tem ko kršitev procesne narave, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni zaznalo, ugotavlja, da je prvostopenjska odločitev materialnopravno zmotna, saj so v danem primeru pogoji za zaznambo spora skladno z določili 79. člena ZZK-1 v zvezi s 5. točko 22. člena ZZK-1 podani, kar je narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa v smeri, da se predlagana zaznamba spora dovoli.

Pritrditi velja pritožbi, da tožba tožene stranke v zadevi, ki se pri Okrožnem sodišču v Celju vodi pod opr. št. P ..., ne pomeni začetka sodnega postopka, v katerem bi se ugotovilo, ali nepremičnina, v zvezi s katero je predlagana zaznamba spora, sodi v skupno premoženje nekdaj zunajzakonskih partnerjev oziroma kakšni so idealni deleži le-teh na tej nepremični, saj kljub temu, da tožba v že zgoraj citirani pravdni zadevi predmetnemu zemljiškoknjižnemu predlogu ni priložena, že iz navedb predlagatelja v odgovoru na tožbo, ki je vložen hkrati z nasprotno tožbo, izhaja, da stanovanje, pri katerem želi predlagatelj v predmetnem postopku izposlovati zaznambo spora, s tožbo v pravdni zadevi opr. št. P ... ni zajeto. Tožbeni zahtevek v tej zadevi namreč zajema nepremičnine parc. št. ... in parc. št. ..., vl. št. ... k.o. Jernej pri Ločah ter parc. št. ..., vl. št. ..., k.o. Jernej pri Ločah, katerih izključni zemljiškoknjižni lastnik je predlagatelj, o čemer se pritožbeno sodišče prepriča tudi ob vpogledu v zemljiško knjigo, pri čemer hkrati ugotavlja, da je pri predmetnih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora zaradi ugotovitve lastninske pravice na podlagi tožbe tožene stranke zoper predlagatelja v zadevi P .... Sodni postopek, ki je skladno z določili 79. člena ZZK-1 lahko podlaga za zaznambo spora, pa se je v zvezi z nepremičnino vl. št. ..., del stavbe z identif. št. 1.E k.o. Lovrenc na Dravskem polju (stanovanje v etažni lastnini), začel šele z nasprotno tožbo z dne ..., s katero predlagatelj zoper toženo stranko v zadevi P ... uveljavlja ugotovitev, da je po pravilih o pridobivanju skupnega premoženja zakoncev, oziroma v danem primeru zunajzakonskih partnerjev, pridobil solastninsko pravico na predmetnem stanovanju, katerega izključna zemljiškoknjižna lastnica je sicer .... Zahtevek predlagatelja iz nasprotne tožbe je namreč povsem samostojni tožbeni zahtevek, ki ustvarja vse učinke vložene in vročene tožbe, le da se iz razloga, ker so izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, obravnava v istem pravdnem postopku (P 1169/2009) kot zahtevek po tožbi ..., sicer pa bi se lahko, če pustimo ob strani razloge smotrnosti, obravnaval tudi samostojno, v posebnem pravdnem postopku.

Dne 8.1.2010 v zadevi opr. št. P ... po predlagatelju vložena nasprotna tožba z ozirom na zgoraj predstavljeno vsekakor pomeni začetek sodnega spora, zaznamba katerega je kot pravnega dejstva v zemljiški knjigi skladno s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1 v zvezi s 5. točko 22. člena ZZK-1 mogoča. Predlagatelj z nasprotno tožbo namreč zoper zemljiškoknjižno lastnico nepremičnine kot toženo stranko po nasprotni tožbi uveljavlja, da je na izviren način po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena ZZZDR), pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini do 3/10 celote. Iz navedenega torej sledi, da je sodni spor na podlagi nasprotne tožbe po svoji pravni naravi takšen, da je skladno z določbami ZZK-1 mogoča njegova zaznamba v zemljiški knjigi, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji iz 79. člena ZZK-1, in sicer tisti iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Zaznambo spora v predmetnem zemljiškoknjižnem postopku namreč uveljavlja tožnik po nasprotni tožbi (drugi odstavek 79. člena ZZK-1), nepremičnina, pri kateri naj se zaznamba spora vpiše, pa je v nasprotni tožbi označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, zemljiškoknjižnemu predlogu pa je priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi nasprotne tožbe, to je sodna štampiljka na vlogi (nasprotni tožbi) predlagatelja z dne ..., iz katere je razvidna tudi opravilna številka zadeve (tretji odstavek 79. člena ZZK-1).

Ob tem ko predmetni zemljiškoknjižni predlog v formalnem pogledu ustreza določilom 146. člena ZZK-1 in ko so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa skladno s 148. členom ZZK-1 je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja skladno s 4. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagano zaznambo spora upoštevaje določbo četrtega odstavka 79. člena ZZK-1 dovolilo, kakor to izhaja iz izreka predmetnega sklepa, hkrati pa je dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.