VSRS Sklep X Ips 688/2008

Revizija se zavrže.

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 22.10.2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in št. 26/2007- sklep US). Navaja, da vrednost premoženja, ki je predmet postopka denacionalizacije, znaša 51.513,68 EUR, kar izhaja iz odločb od denacionalizaciji, s katerima je bilo staršema razlaščenke A.A. vrnjena ½ idealnega deleža nepremičnine, tožnica pa v obravnavani zadevi uveljavlja vračilo druge polovice idealnega deleža iste nepremičnine. Navaja tudi, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje državljanstva kot pogoja za status denacionalizacijskega upravičenca in s tem povezanih kršitev človekovih pravic zaradi nedopustne diskriminacije na podlagi državljanstva in narodnostne pripadnosti. Dodaja, da ima izpodbijana odločitev glede na obseg premoženja zanjo zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Pesnica z dne 28.2.2008, ki je postala dokončna z odločbo ministrstva z dne 9.5.2008. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ zavrnil zahtevo A.A., za denacionalizacijo solastninskega deleža ½ nepremičnin parc. št. 1, 2, 3 in 4 k.o. .... ter parc. št. 5,6,7 in 8 k.o. .... Prvostopni organ je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil, ker je ugotovil, da ne vlagateljica ne njen sin B.B. ne izpolnjujeta pogoja o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena oziroma 12. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revidentka v reviziji ne navaja niti ne izkaže. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Po presoji vrhovnega sodišča pa revizije tudi ni mogoče dovoliti po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa upravičenca v smislu prvega odstavka 9. člena ZDen, torej izpolnjevanje pogoja državljanstva in s tem povezanih zatrjevanih kršitev človekovih pravic, zlasti diskriminaciji na podlagi narodnosti in državljanstva. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je namreč upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevah, št. I Up 445/2005 z dne 18.5.2005, I Up 1530/2005 z dne 10.5.2007, I Up 1827/2006 z dne 3.10.2007 in I Up 1800/2006 z dne 20.8.2007. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka zatrjuje, da ima zaradi vrednosti nepremičnin, o katerih je odločalo sodišče prve stopnje, izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. S temi navedbami pa po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije, saj bi upoštevajoč, da gre pri denacionalizaciji le pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Šele tako bi sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.