VSL sklep II Cp 3773/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vsaka stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v korist upnice S. P. za denarno terjatev v višini 10.792,88 EUR s pripadki pri M. P. do ½ solastni nepremičnini vložna št. 482 k.o. .T., parc. št. 403/1, 403/3, 403/6 in 403/8.

Proti navedeni odločitvi se pritožuje nasprotni udeleženec M. P. – dolžnik iz izvršilnega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi, ki jo sicer imenuje ugovor, ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne predlog za vpis pridobitve zastavne pravice. Podrejeno predlaga, da sodišče prekine postopek do pravnomočne odločitve v izvršilni zadevi, opr. št. In 105/2009. V pritožbi pojasnjuje, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj je nasprotni udeleženec vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Predlog za izvršbo je namreč neutemeljen, saj je nasprotni udeleženec vložil ugovor zastaranja in ugovor izpolnitve. Pritožnik zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, saj meni, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, odločitev prvostopnega sodišča pa je pravilna. Tudi ona zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 9.7.2009, opr. št. In 105/2009 Okrajnega sodišča v Novem mestu izhaja, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve upnice dovoljena izvršba na pritožniku solastni delež nepremičnin do ½ vl. št. 482 k.o. T..

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnost izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče ne more samo presojati. Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu, opr. št. P 271/88 z dne 20.12.1988 in obvestil o valorizaciji preživnine, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru pa po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ). Za zaznambo izvršbe pa niti ZIZ, niti ZZK-1 ne določata kaj drugega. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po 3. odstavku 52. člena tega zakona, kar je določeno v 88. členu ZZK-1. Zaznamba izvršbe ima namreč za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej (2. odstavek 87. člena ZZK-1).

Pritožbene navedbe, da je pritožnik proti sklepu o izvršbi vložil ugovor, o katerem izvršilno sodišče še ni odločilo, glede na navedene razloge ne morejo biti upoštevne. O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj bi bila terjatev deloma zastarana, deloma pa poravnana, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku 90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršbe oziroma razveljavitvi sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če izbris zaznambe ne bi bil opravljen po uradni dolžnosti, pa takšen predlog lahko poda tudi pritožnik sam (3. odstavek 125. člena ZZK-1).

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

ZZK-1 ne vsebuje posebnih določb o stroških zemljiškoknjižnega postopka, zato je potrebno v skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabiti splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) 1. odstavek 35. člena ZNP določa, da vsak udeleženec v nepravdnem postopku trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ob upoštevanju navedenega zakonskega določila je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.