VSRS Sklep X Ips 1243/2004

Revizija se zavrže.

1Zoper izpodbijano sodbo je zakoniti zastopnik tožeče stranke dne 21. 6. 2004 vložil pritožbo, ki je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 dne 1. 1. 2007 postala revizija.

2Revizija ni dovoljena.

3Vrhovno sodišče je pred reševanjem zadeve vpogledalo v Poslovni register Republike Slovenije in ugotovilo, da je bila tožeča stranka dne 7. 12. 2007 izbrisana iz registra društev. Upravno enoto Novo mesto, pri kateri je bilo društvo vpisano v register na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o društvih - ZDru-1, je zato Vrhovno sodišče z dopisom dne 30. 6. 2009 zaprosilo za podatke o tem, na kakšen način je tožeča stranka prenehala. Upravna enota Novo mesto je sporočila, da je tožeča stranka prenehala na podlagi prvega odstavka 42. člena ZDru-1, ker je dejansko prenehala delovati, ter da ob izbrisu ni imela premoženja.

4Z izbrisom društva iz registra je tožeča stranka tudi formalno prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

5Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča.

6Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi izbrisa iz registra društev po 42. členu ZDru-1, nima pravnega naslednika. To stališče temelji na razlagi določb 38., 42. in 43. člena ZDru-1. V postopku prenehanja društva po 42. členu ZDru-1 pristojni upravni organ ne ugotavlja pravnega nasledstva, saj se pravno nasledstvo ugotavlja v sodnem postopku. V drugem stavku prvega odstavka 43. člena ZDru-1 je določeno, da odločitev pristojnega sodišča, ki izvede postopek prisilne likvidacije skladno s predpisi, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje, nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena ZDru-1. S sprejetjem tega sklepa pa člani društva ob prostovoljnem prenehanju določijo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva, če pa to možnost opustijo, pa premoženje pripade lokalni skupnosti, na območju katere ima društvo svoj sedež.

7Ker torej tožeča stranka nima pravnega naslednika, se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi X Ips 425/2005 z dne 10. 10. 2008.

8Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (tretji odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).