VSK sklep Cp 1223/2008

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep
r a z v e l j a v i
.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je ugotovilo, da je bilo tožbi sicer predloženo pooblastilo za zastopanje odvetnika B.K., da pa je pri podpisu na koncu tožbe navedeno „odvetniška kandidatka M.C.“. Sodišče ugotavlja, da gre za običajno pisno vlogo, ki bi morala vsebovati tudi podpis stranke ali pooblaščenca. Ker je tožbo tožeča stranka vložila po pooblaščencu, bi moral odvetnik tožbo podpisati, česar pa ni storil. V obravnavanem primeru je tožbo podpisala odvetniška kandidatka, za katero sodišče ne more vedeti ali sploh obstaja in je res zaposlena pri odvetniku, ki je v spis predložil pooblastilo, saj kandidatka ni predložila kopije izkaznice, kar onemogoča preverbo pravilnosti substitucije. Ob upoštevanju določbe 2. odstavka 108. člena ZPP je zato tožbo zavrglo.

Izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov napada tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Navaja, da je pooblaščenec v skladu z 98. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ob vložitvi tožbe predložil pooblastilo, tožbo pa je v skladu s 55. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv) napisala in podpisala ter vložila odvetniška kandidatka, ki je pri njemu zaposlena. Po 55. členu ZOdv namreč lahko odvetniški kandidat nadomešča odvetnika pri vseh opravilih, naštetih v 2. členu ZOdv, razen pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Citirano pravilo nadalje določa, v čem lahko odvetniški kandidat nadomešča odvetnika. Povsem jasno je torej, da lahko v skladu z zakonskimi pooblastili in navodili odvetnika tudi vlaga tožbe in se nanje podpisuje. S tem ne nastopa v nasprotju s 54. členom ZOdv, ki določa da ne sme samostojno opravljati odvetniškega poklica. Vpisan je tudi v imenik odvetniških kandidatov. Predpogoj vpisa je njegova zaposlitev pri odvetniku. Že iz tega sledi, da ne opravlja samostojno odvetniškega poklica, saj je prav zato pooblaščenec tožeče stranke v spis vložil tudi ( svoje ) pooblastilo. Po 16. členu ZOdv lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona pri njemu zaposlen odvetniški kandidat, ki za takšno nadomeščanje ne potrebuje soglasja stranke. Po 3. odstavku 16. člena ZOdv se odvetniški kandidat izkaže z izkaznico. Če je sodišče štelo, da je tožbo namesto odvetnika kot pooblaščenca tožeče stranke podpisala odvetniška kandidatka, bi moralo od vložnika zahtevati, da tožbo popravi ali dopolni. Tožbo z dne 12.11.2008 je po tej razlagi namreč vložila odvetniška kandidatka in ne odvetnik, kar pomeni da je sodišče ne bi smelo zavreči, ampak bi moralo vložnika najprej pozvati, naj tožbo dopolni s fotokopijo sklepa o vpisu v imenik odvetniških kandidatov ali fotokopijo izkaznice, oziroma naj vlogo vloži in podpiše odvetnik. V danem primeru je namreč odvetnik v skladu s 55. in 16. členom ZOdv vložitev in sestavo tožbe prepustil odvetniški kandidatki, ki jo je dejansko tudi vložila. Sodišče prve stopnje prihaja v napadenem sklepu tudi v nasprotje samo s seboj, saj po eni strani zatrjuje, da je v skladu z 2. odstavkom 108. člena tožbo potrebno zavreči, ker naj bi šlo za nepopolno vlogo, ki jo je vložil odvetnik, po drugi strani pa razlog za zavrženje tožbe ugotavlja v tem, da jo ni vložil in podpisal odvetnik, temveč odvetniška kandidatka. Če bi dvomilo, da je odvetniška kandidatka dejansko zaposlena pri odvetniku, bi lahko vpogledalo v imenik odvetniških kandidatov pri Odvetniški zbornici Republike Slovenije, oziroma kandidatko, ki je zavrženo tožbo vložila, pozvalo k dopolnitvi nepopolne vloge s fotokopijo izkaznice. Ni zakonske določbe, ki bi vezala zavrženje tožbe na primer, če odvetniški kandidat tožbo vloži brez predložitve izkaznice. Takšnemu primeru bi moral slediti poziv sodišča k dopolnitvi vloge. Nenazadnje je odvetniška kandidatka pri odvetniku zaposlena že od 7.1.2008 in je že v večih zadevah vložila in podpisala odgovor na tožbo, ne da bi predložila fotokopijo izkaznice, pa sodišče nobene izmed njenih vlog doslej ni zavrglo oziroma zavrnilo ali jih poslalo v dopolnitev. Sodišče se spreneveda v kolikor dvomi, ali podpisana kandidatka resnično obstoji in je morebiti zaposlena pri odvetniku. Pritožnica se še sprašuje, ali bi v primeru, da bi tožbo vložil odvetnik, za katerega ime določeni sodnik še ni slišal, sodišče iz tega razloga tožbo zavrglo, saj tudi dejstva ali je nekdo, ki se podpiše z nazivom odvetnik, dejansko res odvetnik, ne preverja z vpogledom v imenik odvetnikov.

Pritožba je utemeljena.

Ključno vprašanje v tem postopku je, ali se tožba, ki jo je tožeča stranka vložila 14.11.2008 in jo je podpisala odvetniška kandidatka, presoja kot tožba, ki jo je vložil odvetnik, ali kot tožba, ki je ni vložil odvetnik. Od tega je namreč odvisno, kako mora s tako tožbo postopati sodišče prve stopnje. Zakon o pravdnem postopku ( ZPP, Ur. list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 73/2007 in 45/2008 ) v 2. odstavku 108. člena določa, da v primeru, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba oziroma je nepopolna, sodišče prve stopnje takšno vlogo zavrže takoj le v primeru, če jo je vložil odvetnik. V nasprotnem primeru mora zahtevati od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni in mu določiti rok za njeno popravo ali dopolnitev (1. odstavek 108. člena ZPP). Iz odločitve sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče štelo, da je tožbo v tej zadevi vložil odvetnik in da je ta formalno pomanjkljiva, ker ne vsebuje njegovega podpisa, ampak le podpis odvetniške kandidatke. Pravilnost postopanja sodišča prve stopnje je odvisna od nadaljnjega vprašanja, ali gre v takšnem primeru sploh za formalno pomanjkljivost v smislu 3. odstavka 105. člena ZPP. Pravilo od vložnika zahteva, da mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Po mnenju pritožbenega sodišča je stališče prvostopenjskega sodišča, da tožba vložena dne 14. 11. 2008 ni podpisana, napačno. Pri odločanju o tem, ali je vloga formalno popolna, mora sodišče upoštevati vse procesno gradivo, ki ga ima pred seboj v trenutku odločanja in na podlagi tako zbranega gradiva presojati standard popolnosti vloge. Ker je tožba dejansko podpisana, ni mogoče reči, da v njej podpisa ni. Za zavrženje tožbe z uporabo pravila iz 3. odstavka 105. člena ZPP tako sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča ni imelo na razpolago razumnih argumentov. Sledi nadaljnje vprašanje, ali lahko podpis odvetniške kandidatke enačimo s podpisom odvetnika. Odgovor na to vprašanje dajajo predpisi Zakona o odvetništvu (ZOdv) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP) kot poznejšega predpisa. Iz obeh zakonov izhaja, da odvetniški kandidat navzven v nobenem primeru ne more nastopati samostojno, ampak vedno v imenu odvetnika pri katerem je zaposlen. Na to opozarja tudi pritožba, ki pri tem izhaja iz določila 54. člena ZOdv, to pa izhaja tudi iz 16. člena ZOdv v zvezi z 55. členom ZOdv, vse v zvezi z 2. členom ZOdv. Zakon o odvetništvu v 54. členu izrecno določa, da odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica. Tudi iz določila 3. odstavka 95. člena ZPP izhaja, da s svojimi ravnanji le nadomešča odvetnika in ne zastopa stranke samostojno. Za svoja dejanja ima soglasje odvetnika, pri katerem je zaposlen in ga lahko nadomešča v vseh sporih, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (3. odstavek 87. člena ZPP). Iz povedanega jasno izhaja, da odvetniški kandidat nastopa navzven v imenu odvetnika in da zato v konkretnem primeru ni mogoče šteti, da vloga z njegove (odvetnikove) strani ni podpisana. Prav s svojim podpisom je odvetniška kandidatka nadomestila podpis odvetnika, pri kateremu je zaposlena. Ni mogoče torej pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da vloga ni podpisana in da je zato na mestu odločitev o zavrženju tožbe iz tega razloga. Sodišče prve stopnje z zavrženjem takšne tožbe ni postopalo pravilno, saj je tožba ustrezala formalnemu standardu popolnosti. Drugačna, sicer gramatikalna razlaga ki jo je v svoji obrazložitvi zavzelo sodišče prve stopnje, ni smiselna in niti ne dosledna, kar pritožba tudi utemeljeno očita. Vprašanje, ali je kandidatka dejansko zaposlena pri odvetniku, namreč z odločitvijo sodišča prve stopnje nima nobene zveze, ker bi, v kolikor bi sodišče v to dejstvo dvomilo, v vsakem primeru moralo postopati po 1. odstavku 108. člena ZPP in zahtevati dopolnitev vloge s priložitvijo njene službene izkaznice. Ker se tega sploh ni poslužilo, ampak je zaradi napačnega materialnopravnega stališča vlogo zavrglo že po 2. odstavku 108. člena ZPP, so razglabljanja okrog tega vprašanja v izpodbijanem sklepu odvečna.

Na podlagi povedanega je moralo pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo zato moralo upoštevati, da ima pred seboj formalno popolno tožbo in o njej meritorno odločiti. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.