VSM sklep Kp 294/2002

Pritožba zagovornice obd. S. Z. se z a v r ž e kot
nedovoljena.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd.

S.Z. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja

nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena

Kazenskega zakonika (KZ). Po 50. členu KZ je bila

obdolženemu izrečena pogojna obsodba z določeno

šestmesečno zaporno kaznijo in dveletno preizkusno dobo,

po 69. členu KZ pa mu je bil odvzet topovski udar M 81 s

65 g črnega smodnika z vadbenim sprožilcem ročne bombe M

75Končno, obdolženi je bil ob uporabaljenem četrtem

odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oproščen plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do

6točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica,

uveljavljajoč bistvene kršitve določb kazenskega

postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena

ZKP, kršitve kazenskega zakonika iz 3. točke 372. člena

ZKP, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja iz

prvega in drugega odstavka 373. člena ZKP ter "kršitve

človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 22., 29. in

35člena v zvezi s 15. členom Ustave Republike

Slovenije (RS)". Zagovornica pritožbenemu sodišču

predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče

oprostilno sodbo ali pa, da sodbo razveljavi in zadevo

vrne v novo sojenje.

Pritožba ni dovoljena (390. člen ZKP).

Po prvem odstavku 368. člena ZKP morajo upravičenci do

pritožbe iz prvega odstavka 367. člena ZKP le-to

napovedati. To morajo storiti takoj po razglasitvi sodbe

oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v

8 dneh od dneva razglasitve sodbe, oziroma od prepisa

izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi

sodbe. Gre za zahtevo, od katere je mogoče odstopiti le,

ko je bila obdolženemu izrečena zaporna kazen (četrti

odstavek 368. člena ZKP). Takrat lahko upravičenec

pritožbo poda, brez da bi jo moral predhodno napovedati.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 31.1.2002, na

kateri sta bila navzoča tudi obdolženi in njegova

zagovornica, izhaja, da je bil obolženi po razglasitvi

sodbe, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba,

poučen, da lahko zoper sodbo v 8 dneh napove pritožbo in

da je na dani pouk odgovoril, da se bo o tem posvetoval

z zagovornico. Navzoča okrožna državna tožilka si je

takrat pridržala 8-dnevni rok za napoved pritožbe. To

pomeni, da pritožba ni bila napovedana (takoj) po

razglasitvi sodbe, niti po pouku o pravici do pritožbe,

ki je bil po zapisniku dan pred poukom o napovedi

pritožbe. Po pregledu celotnega spisa in po opravljenih

dodatnih poizvedbah na vpisniku kazenskega oddelka

Okrožnega sodišča v Mariboru pa je pritožbeno sodišče

ugotovilo, da napoved pritožbe ni bila dana niti v roku

8 dni po razglasitvi sodbe oziroma, da sploh ni bila

podana. To pomeni, da je nastopil položaj iz drugega

odstavka 368. člena ZKP, ko upravičenec pritožbe v

zakonskem roku ne napove in ko se šteje, da se je

odpovedal pravici do pritožbe.

Pritožbeno sodišče ni prezrlo, da je sodišče prve

stopnje že znotraj 8-dnevnega roka za napoved pritožbe

izdelalo sodbo z obrazložitvijo in s pravnim poukom, da

je pritožba dovoljena, vendar ta okoliščina ni

odločilna. Napoved pritožbe je namreč v primerih sodb,

ko ni bila izrečena zaporna kazen, procesno dejanje, od

katerega je najprej odvisna pravica do pritožbe in šele

nato dolžnost sodišča izdelati obrazložitev sodbe,

čeravno napovedi pritožbe sledi izdelava obrazložitve

sodbe in ne sama pritožba. To je konec koncev logično,

saj se je zoper neobrazloženo sodbo domala nemogoče

učinkovito pritožiti.

V obravnavani zadevi je bila 31.1.2002 razglašena sodba,

s katero obdolženemu ni bila izrečena zaporna kazen,

obdolženi je bil o napovedi pritožbe poučen in dejstvo

je, da si je to odločitev pridržal oziroma jo odložil v

čas po posvetovanju z zagovornico. Dejstvo je tudi, da

niti po tem napovedi pritožbe sam ali po zagovornici ni

podal. V takšnem primeru je obdolženčev položaj enak

položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici

do pritožbe ali jo umakne, četudi je sodišče prve

stopnje storilo nekaj, česar v času, ki je "rezerviran"

za napoved pritožbe ne bi bilo smelo storiti. Ravnanje

sodišča, ki je v nasprotju z zakonskimi določbami,

zaradi zgoraj opisanega razmerja med napovedjo pritožbe,

pravico do pritožbe in dolžnostjo izdelave obrazložitve

sodbe namreč ne more vzpostaviti stanja, kakršno je bilo

pred opustitvijo procesnega dejanja, do katerega je

upravičen obdolženec (ali njegov zagovornik), razen

kadar je to dopustno v postopku odločanja o prošnji za

vrnitev v prejšnje stanje (prim. sodba Vrhovnega sodišča

I Ips 70/2003 z dne 4.9.2003). Če bi bilo to mogoče,

potem bi to pomenilo, da lahko upravičenec do pritožbe

le-to poda, brez da bi jo predhodno napovedal, česar pa

zakon, razen v primeru izrečene zaporne kazni ne

dovoljuje.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče moralo uporabiti

prvi odstavek 388. člena ZKP ter odločiti tako kot

izhaja iz izreka tega sklepa.