VSC sklep Cp 653/99

Pritožbi zapustnikove vdove Ž... M... zoper sklep prvostopnega sodišča se u g o d i in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sklenilo, da se določitev dediča nepremičnin zapustnika - kmetije odloži do polnoletnosti sedaj še mladoletnega Ž... T..., rojenega 25. 10. 1983, zapustnikovo vdovo Ž... M... pa, da se po zapustniku postavlja za skrbnico zapuščine do nadaljevanja tega zapuščinskega postopka. Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo mnenje zapustnikove hčere Žogan Katje, ki je predlagala odložitev dedovanja ter mnenje centra za socialno delo, ki je v tem postopku zastopal interese mld. Ž... T...

in se je temu predlogu odložitvi določitve dediča prav tako pridružilo. Sodišče je ocenilo, da sta navedena predloga v tej fazi zapuščinskega postopka utemeljena ter da je dodelitev prevzemne pravice M... Ž... v tej fazi preuranjena, zlasti zato, ker je očitno, da je dedinja Ž... M... obremenjena z redno službo, ki jo obiskuje v rednem dnevnem času, ko se opravlja večina kmečkih del na zemlji, tako da je njena pomoč omejena zgolj na delo v hlevu. Pri tem pa sodišče upoštevaje mnenja centra za socialno delo ugotavlja tudi, da interesi mld.dediča T... Ž... nakazujejo na to, da se obeta perspektiva v smislu strokovnega obdelovanja kmetije. V izogib poslabšanju odnosov med dediči je sodišče štelo, da je smiselno z določitvijo prevzemnika počakati do polnotnosti mld. T..., ki bo takrat tudi zaključil šolanje in se bo sam v dogovoru z materjo in sestrolažje odločil o svoji prihodnosti. Pri tem je sodišče, upoštevaje dejstvo, da je zapustnik umrl 13. 10. 1995, to je še v času veljavnosti Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) upoštevalo poleg takrat veljavnega Zakona tudi določilo čl. 16 člena sedaj veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki po oceni prvostopnega sodišča nesporno določa, da se je dedovanju zaščitenih kmetij, določenih po prejšnjih predpisih, ki pa je bilo uvedeno do uveljavitve cit. zakona, zaključi po takrat veljavnih predpisih, torej na podlagi navedenega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).

V nadaljevanju prvostopno sodišče je določilo tudi skrbnico nad zapuščino s strani Ž... M..., s čimer naj bi se zadosti ugotovilo, da bo v tem času delo na kmetiji potekalo nemogeno in da se bo ob dopolnitvi polnoletnosti mladoletnega T... Ž... dokončno odločilo o prevzemniku.

Zoper izpodbijani sklep se je pritožila zapustnikova vdova in pritožbeno navajala, da je že tekom postopka uveljavljala prevzemno pravico, medni, da je povsem usposobljena za prevzemnico zapustnikovih nepremičnin. Na posestvu, katerega solastnik je bil zapustnik do 1/2 se je zapustnikova vdova preselila že pred 20 leti in je sposobna opravljati vsa kmečka dela na posestvu, to je poljedelska, živinorejska in vinogradniška dela. Vešča je uporabljati tudi vse poljedeljske stroje in tako ni dela, katerega zapustnikova vdova ne bi znala opravljati. Zaposlena je pri Z.... - finančni servis R.S.. Njen delavnik se začne med 8.00 in 9.00 uro zjutraj, konča pa okoli 17.00 ure popoldne, pri čemer pa lahko svoj delavnik zapustnikova vdova tudi prilagodi morebitnemu povečanemu obsegu dela na posestvu. 26. člen sedaj veljavnega ZDKG določa, da se dedovanje zaščitenih kmetij uvedeno do uveljavitve tega zakona zaključi po prejšnjih predpisih in ti prejšnji predpisi v tem 12. členu I.

odstavka določajo, da če več dedičev izpolnjuje pogoje za dedovanje kmetij, deduje kmetijo zapustnikov zakonec in šele, če ta ne deduje, se lahko določitev dediča kmetije odloži, dokler ne postanejo vsi otroci polnoletni. Očitno je, da ta določila zakona dajejo prednost pri dedovanju kmetije zapustnikovemu zakoncu, zato ni jasno, zakaj je prvostopno sodišče zaključilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa in torej zapustnikovo vdovo določilo samo za skrbnico zapuščine, določitev dediča nepremičnin zapustnika pa odložilo do polnoletnosti Ž... T.... Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določbe 12. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, ki očitno daje pri dedovanju kmetije zapustnikovemu zakoncu. Zato ni zakonske podlage za odložitev določitve dediča. Naslovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno razpravljanje in odločanje.

Pritožba zapustnikove vdove Ž... M... ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb postopka iz 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. list SFRJ, št.

4/77-27/90 in RS,št. 55/92, ki se uporablja na podlagi določbe I.

odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99, Ur. list RS, št. 26/99) iz II. odstavka 354. člena ZPP/77 pritožbeno sodišče v postopku ni ugotovilo.

Predmet izpodbijanega sklepa je odložitev določitve dediča nepremičnin, ki so v solasti zapustnika, do polnoletnosti sedaj še mladoletnega Ž... T....

Materialnopravno izhodišče za odločanje v predmetni zadevi je Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur. list RS, št. 70/95, RS št.

54/99 - odločb.....). V 26. členu cit. zakona je navedeno, da se dedovanju zaščitenih kmetij, določenih po prejšnjih predpisih, ki je bilo uvedeno do uveljavitve tega zakona, zaključi po prejšnjih predpisih. Pri tem je ugotoviti, da se je prvostopno sodišče sicer pravilno oprlo na cit. določbo Zakona o dedovanju kmetijskih gospoda- rstev, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti tudi, da je ta določba v tem času napredovala neuporabo zakona, ki je bil že predhodno razveljavljen. Zaradi navedenega je tako v času razsojo o predmetni zadevi, v času torej, ko je sodišče v predmetni zadevi odločalo obstajala glede ureditve ... razmerij pravna praznina. Tudi ustavno sodišče je z odločbo U - I 76/97 z dne 17. 6. 1999, ki je bila objavljena v Ur. listu RS, št. 54/99 ugotavljalo, da določba 26. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev nepravilno napotuje na uporabo prejšnjega zakona, zaradi česar jo je razveljavilo.

Upoštevaje zgoraj navedena dejstva pa tudi Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ugotavlja, da bi zaradi te nastale pravne praznine, katere zakonodajalec sedaj še ni zapolnil in glede dedovanj, ki so bila uvedena še v času veljavnosti starega zakona pa je bilo potrebno to praznino za prehodno obdobje zapolniti. Glede na to torej, da v času, ko je prvostopno sodišče v predmetni zadevi odločalo, da ni bilo veljavnega pravnega predpisa, na katerega je napotovala določba 26. člena sedaj veljavnega zakona, pa bi moralo po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče odločiti po edinem trenutno veljavnem zakonu, torej po edini trenutni ureditvi, to je po novem Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

V predmetni odločbi prvostopno sodišče obširno obrazlaga razloga za svojo odločitev, to je za odložitev določitve dediča do polnoletnosti še mld. Ž... T..., pri čemer pa je potrebno obravnavano razmerje tudi materialnopravno urediti.

Upoštevajo zgoraj navedenem ugotovitve je tako po oceni pritožbenega sodišča potrebno uporabiti določbe novega Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki v 7. členu določa način dedovanja zaščitene kmetije, ki je v lasti samo enega lastnika. Pri tem cit.

določba določa, da deduje zaščitno kmetijo tisti zakoniti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga zato sporazumno izberejo vsi dediči, če pa do sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali, pri čemer imajo prednost tisti, ki odračajo ali so odraščali na kmetiji in s svojim delom in zaslužkom prispevali k ohranitvi oz. razvoju kmetije, ob enakih pogojih pa ima predmet pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec. 9. člen cit. zakona pravi, da če je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka, da da je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico. Če pa preživeli nima zakonite dedne pravice, se dedič prostega dela določita v skladu s 7. členom tega zakona med zakonitim dedičem, oz. solastnika.

V obravnavanem primeru sta bila solastnika mati zapustnika in zapustnik. Upoštevaje 9. člen je ugotoviti, da preživeli solastnik nima zakonite dedne pravice, da so zakoniti dediči po zapustniku zapustnikovi otroci in pa vdova zapustnikov zakonec. Glede na navedeno torej pride v poštev določba 7. člena cit. zakona, upoštevaje katero je določeno, kako v primeru, če dediči dosežejo sporazum in kako v kolikor sporazum ni dosežen.

Očitno je, da med dediči in zapustnikovo vdovo sporazum do sedaj ni bil dosežen. Zapustnikova hči K... Ž... predlaga odložitev dedovanja, prav tako pa tudi navedeno predlaga center za socialno delo kot skrbnik mld. Ž... T.... Upoštevaje 10. čl. cit. zakona je določitev dediča kmetijskega gospodarstva mogoče odložiti,dokler ne postanejo vsi otroci polnoletni.Odložitev lahko predlagajo zapustnikov zakonec, njegov otrok ali posvojenec ter skrbstveni organ. Cit. pogoji v obravnavanem primeru so bili izpolnjeni, odložitev je predlagala zapustnikova hči in pa tudi skrbstveni organ. V II. odst. cit.

določbe pa je določeno, da mora sodišče pri odločanju upoštevati predvsem koristi mld. otrok in drugih dedičev, ki bi dedovali po splošnih predpisih o dedovanju, dokler se po polnoletnosti najmlajšega družine določi dedič zaščitene kmetije po določbah tega zakona.

Upoštevaje obširne ugotovitve prvostopnega sodišča, katerim se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče pa je ugotoviti, da je prvostopno sodišče v celoti upoštevalo koristi mld. otrok predvsem pa upoštevalo dejstvo, da se mld. T... Ž... izobražuje v smeri opravljanja s kmetijskim zemljiščem in da bo torej nekako ob polnoletnosti mogoče določneje odločiti o njegovih interesih glede tega ali bo oz. ne bo ostal na kmetiji.

V vmesnem obdobju je prvostopno sodišče za skrbnico zapuščine postavilo zapustnikovo vdovo in tudi v tem delu je sodišče prepričano, da je odločitev prvostopnega sodišča utemeljena in pa pravno pravilna.

Upoštevaje zgoraj navedeno so tako neupoštevne pritožbene trditve zapustnikove vdove,da bi ji moralo sodišče upoštevaje dejstvo, da je pri določanju dedičev uporabljalo star predpis moralo torej priznati zapustnikovi vdovi prevzemno pravico upoštevaje 12. člen I. odstavek Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (...). Kot že rečeno cit. določba izhaja iz zakona, ki je bil razveljavljen zaradi česar torej zaradi obstoječe pravne praznine tega predpisa prvostopno sodišče v obravnavanem primeru ni moglo uporabiti.

Tako je po oceni pritožbenega sodišča upoštevaje prvostopno sodišče ugotovljeno dejansko stanje .... pravilno odločilo in določitev dediča odložilo do polnoletnosti sedaj še mld. Ž... T..., ko bo zadeva dovolj jasna in pa sposobna za ustrezno razsojo.