9. člen ZDKG
Če je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca, je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico. Če preživeli nima zakonite dedne pravice, se dedič prostega dela določi v skladu s 7. členom tega zakona med zakonitimi dediči umrlega solastnika. Če sta solastnika iz prejšnjega odstavka umrla istočasno, velja za dediča zaščitene kmetije otrok ali posvojenec oziroma njegov potomec. Na mesto otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca vstopijo njegovi zakoniti dediči, med katerimi se dedič celotne zaščitene kmetije določi v skladu s 7. členom tega zakona.
- VSL Sklep II Cp 1001/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določili ZD tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice.
- VSL sklep I Cp 975/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Dedič, ki si (v raznih postopkih) aktivno prizadeva, da kmetija ne bi bila več zaščitena, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije. Določene zdravstvene težave dediča ter oddaljenost njegovega bivališča nimajo nobenega pomena za določitev prevzemnika kmetije.
- VSL sklep I Cp 1783/2002Višje sodišče v Ljubljani · 2003
Če je zaščitena kmetija v solasti in eden od solastnikov umre, se za prevzemnika določi tistega zakonitega dediča zapustnika, ki je že solastnik zaščitene kmetije.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 2. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1001/2024Višje sodišče v Ljubljani · 28. 2. 2025
Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določili ZD tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice.
- VSL sklep I Cp 975/2011Višje sodišče v Ljubljani · 19. 10. 2011
Dedič, ki si (v raznih postopkih) aktivno prizadeva, da kmetija ne bi bila več zaščitena, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije. Določene zdravstvene težave dediča ter oddaljenost njegovega bivališča nimajo nobenega pomena za določitev prevzemnika kmetije.
- VSL sklep I Cp 1783/2002Višje sodišče v Ljubljani · 19. 2. 2003
Če je zaščitena kmetija v solasti in eden od solastnikov umre, se za prevzemnika določi tistega zakonitega dediča zapustnika, ki je že solastnik zaščitene kmetije.
- VSC sklep Cp 653/99Višje sodišče v Celju · 11. 11. 1999
26. člen ZDKG napotuje na uporabo zakona, ki je bil v veljavi v trenutku uvedbe dedovanja. Dedovanje po zapustniku je bilo uvedeno v času veljave Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - ZDKZ, ki pa je bil zaradi protiustavnosti razveljavljen (z odločbo US RS U-I-57/92-33 z dne 3.11.1994). V trenutku odločanja v predmetni zadevi je zato na tem področju obstajala pravna praznina, zaradi česar bi moralo prvostopno sodišče odločati po edinem takrat veljavnem zakonu (edini takrat veljavni ureditvi tega področja), to je po novem ZDKG. Ker je bil izpolnjen pogoj glede tega kdo lahko predlaga odložitev določitev dediča (10. člen ZDKG), je prvostopno sodišče, upoštevaje v postopku ugotovljene okoliščine, da se mld. sin zapustnika šola na Kmetijski šoli, pravilno pri odločanju primarno upoštevalo njegove interese (2. odst. 10. člena ZDKG) in tako odločitev o tem, kdo bo dedič zaščitene kmetije, pravilno prestavilo v obdobje, ko se bo lahko mld. sin lažje odločil glede svoje prihodnosti na kmetiji.