VSL sklep II Cp 1138/98

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrže zahteva predlagateljice za denacionalizacijo po 5. čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur. list RS št. 27/91, 31/93), ker je bila vložena po preteku roka iz 64. čl. ZDen.

Zoper sklep se je predlagateljica pravočasno pritožila. Navaja, da je zahtevek za denacionalizacijo vložila pri upravnem organu dne 27.11.1992. Vseboval je tudi zahtevek za denacionalizacijo parcele v izmeri 2937 m2, v sestavi katere je bilo tudi 351 m2 za izgradnjo cestnega priključka P.- G. Upravni organ je obračunal odškodnino za navedeno parcelo le v izmeri 2586 m2, razliko 351 m2 pa je šele dne 26.10.1994 odstopil v reševanje sodišču. Zaradi prenosa postopka od upravnega organa na sodišče in zamikov obvestil ne more izgubiti pravice za denacionalizacijo 351 m2 in pravične odškodnine. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje postopka za denacionalizacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Zatrjevani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (ZDen) ni podan. Razmejitev pristojnosti za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo je jasna: sodišče odloča v nepravdnem postopku le o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. čl. ZDen (1. odst. 56. čl. ZDen), sicer pa odločajo upravni organi (54. čl. ZDen). ZDen določa le nekatera pravila (2. in 3. odst. 56. čl. ZDen), ki jih sodišče ušpošteva v postopku, sicer pa se uporabljajo predvsem določila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. list SRS št. 30/86), na podlagi njegovega 37. čl. pa smiselno tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list SFRJ št. 4/77 - Ur. list RS št. 55/92). Tako 64. čl.

ZDen ureja le vprašanje roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo, ne pa tudi vprašanja njene pravočasnosti. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. list SFRJ št. Ur. list SFRJ 47/86 - Ur. list RS št. 55/92), po katerem postopajo upravni organi, prav tako ne rešuje vprašanja pravočasnosti vloge, katero stranka pošlje upravnemu organu, ta pa ugotovi, da zanjo ni pristojen - določa le, da takšno vlogo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču (kot je bilo to v konkretnem primeru) in to sporoči stranki (4. odst. 66. čl. ZUP). Vsebinsko enako je določilo 2. odst.

10čl. Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (Ur. list RS št. 32/91). Pravočasnost vlog, o katerih je pristojno odločati sodišče, vezanih na rok (kot je po 64. čl. ZDen tudi obravnavana tožničina zahteva) ureja ZPP v 113. čl., ki v 7. odst. obravnava le pravočasnost vlog, izročenih ali poslanih nepristojnemu sodišču. Okoliščina, da je bila vloga pravočasno vložena pri nepristojnemu upravnemu organu, torej ne more biti upoštevna in je zato vloga, ki jo je stranka vložila pri nepristojnem upravnem organu pravočasno, na sodišče pa je prispela po izteku roka, na katerega je vezana, prepozna. Enak zaključek daje tudi razlaga 2. odst. 16. čl. ZPP (arg. a contrario): če sodišče med postopkom ugotovi, da ni podana sodna pristojnost za odločitev v sporu, tožbo zavrže - tudi v tem primeru zakon ne varuje pravočasnosti na rok vezane vloge stranki, ki se je nepravilno obrnila na sodišče.

Sicer pa je, kar pritožba prezre, izpodbijani sklep pravilen tudi zato, ker pritožnica v postopku za denacionalizacijo, začetem po zahtevi z dne 27.11.1992, niti ni zahtevala vrnitve spornega dela parcele v izmeri 351 m2. Zahteva (priloga A 5) se namreč nanaša na vrnitev nepremičnin parc. št. 57/1 v izmeri 1671 m2 in št. 57/2 v izmeri 2586 m2 k.o. S. vas, ne pa tudi nadaljnjih 351 m2 (skupno torej 2937 m2). Zahtevo za denacionalizacijo tudi tega dela parcele pa je pritožnica, kot ugotalja prvostopno sodišče, po njeni lastni izjavi vložila šele 30.8.1994 (očitno gre za priložen spis opr. št. R 257/94) oziroma je bila sodišču odstopljena dne 2.11.1994 po sklepu upravnega organa z dne 26.10.1994. Takšna zahteva pa je glede na že prej omenjen rok iz 1. odst. 64. čl. ZDen prepozna. Ker pri preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP in 37. čl. ZNP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 380. čl. ZPP).