VSL sklep I Cpg 54/2004
ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CPG.54.2004Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–1▾
Jedro povzetek sodišča
Potencialni naslovnik in izvajalec poštnih storitev z dogovori
objektivnega prava ne moreta spreminjati. Sklicevanje pritožbe na 56.
člen pravilnika o splošnih pogojih za upravljanje poštnih storitev
(Uradni list RS, št. 32/2000) je brezpredmetno. Določba ureja uporabo
poštnega predala, vendar ne za primere pošiljk iz 1. odst. 142. člena
ZPP, ker je za ta pisanja tudi po Zakonu o poštnih storitvah (Uradni
list RS, št. 42/2002 - ZPSTO - 1) v skladu z Zakonom o pravdnem
postopku določeno, da se vročajo osebno oziroma v predalčnik (prim.
2. in 3. odst. 23. člena s 1. odst. istega člena ZPSTO - 1).
Izrek
s k l e n i l o :
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v
prejšnje stanje.
Tožena stranka se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila,
uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. do 3. točki 1. odst. 338.
člena v zvezi s 366. členom ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče
pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter dopusti predlagano
vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 116. člena ZPP lahko sodišče stranki, ki je zamudila narok
ali rok za kakšno pravno dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje, če
spozna, da ga je zamudila iz upravičenega vzroka. V obravnavanem
primeru je tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
trdila, da na tožbo ni odgovorila zato, ker ji ta ni bila vročena,
pri čemer se je sklicevala na napako pošte, ki v zvezi z vročanjem
pošiljk toženi stranki ni upoštevala njenega naročila o preusmeritvi
vročanja v poštni predal. Navedeno dejstvo bi bil upravičen vzrok v
smislu 1. odst. 116. člena ZPP, če bi bilo pravno relevantno.
Način vročanja sodnih pisanj, ki jih je treba vročiti osebno stranki,
je z zakonom natančno določen. Taka pisanja (1. odst. 142. člena ZPP)
se pravnim osebam vročajo z izročitvijo osebi, ki je pooblaščena za
sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni ali v poslovnem prostoru ali na
sedežu (6. odst. 142. člena v zvezi s 1. odst. 133. člena ZPP). V
primerih, ko takšna osebna vročitev ni možna, ZPP v 141. členu določa
izvršitev vročitve z obvestilom, puščenem na vratih oziroma v
predalčniku, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v
katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.
Potencialni naslovnik in izvajalec poštnih storitev z dogovori
objektivnega prava ne moreta spreminjati. Ne glede na to in zaradi
navedb tožene stranke pa je prvostopno sodišče tudi pravilno
ugotovilo, da se glede sodnih pisem tožena stranka z izvajalcem
poštnih storitev ni drugače dogovorila, saj iz njenega naročila
(priloga B4) izhaja, da se njeno naročilo za preusmeritev pošte v
poštni predal na sodna pisma ne nanaša. Sklicevanje pritožbe na 56.
člen pravilnika o splošnih pogojih za upravljanje poštnih storitev
(Uradni list RS, št. 32/2000) je brezpredmetno. Določba ureja uporabo
poštnega predala, vendar ne za primere pošiljk iz 1. odst. 142. člena
ZPP, ker je za ta pisanja tudi po Zakonu o poštnih storitvah (Uradni
list RS, št. 42/2002 - ZPSTO - 1) v skladu z Zakonom o pravdnem
postopku določeno, da se vročajo osebno oziroma v predalčnik (prim.
2in 3. odst. 23. člena s 1. odst. istega člena ZPSTO - 1).
Dejstva, da tožena stranka na tožbo ni pravočasno odgovorila, torej
ni mogoče pripisati upravičenemu vzroku. Neutemeljeno pritožbo je
bilo treba zato zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365.
člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑