VSL sklep I Kp 681/2004

s k l e n i l o :
Ob reševanju pritožbe obdolženčeve zagovornice se izpodbijana sodba
razveljavi in se
zoper obdolženega A. Z. vložen obtožni predlog,
da je napravil krivo listino z namenom, da bi se taka listina
uporabila kot prava in nato tako listino tudi uporabil kot pravo, s
tem,
da je na kupoprodajni pogodbi št. 48/99-VPD z dne 26.2.1999 med
V. Z. kot prodajalko in podjetjem R., d.o.o., Novo mesto kot kupcem
160 delnic Dolenjske banke d.d. z oznako DOBR za ceno 3.520.000,00
SIT ter na obrazcih 3A nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev iz
poslov, ki niso sklenjeni na organiziranem trgu in 7-nalog za prenos
vrednostnih papirjev iz registrskega računa, ki sta se nanašala na
prodajo delnic po tej pogodbi, nepooblaščeno podpisal V. Z. kot
prodajalko oziroma imetnico vrednostnih papirjev, nato pa te listine
predložil podjetju R., d.o.o., Novo mesto zaradi izplačila kupnine na
svoj tekoči račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I.
odstavku 256. člena KZ
se na podlagi določbe 352. člena ZKP
z a v r ž e .

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novem mestu obdolženega

A. Z. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po

členu 256/I KZ ter mu z uporabo omilitvenih določil izreklo denarno

kazen v znesku 450.000,00 SIT. Po določbi I. odstavka 95. člena ZKP

je obdolžencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka v znesku

11.650,00 SIT in 100.000,00 SIT povprečnine in stroške oškodovanke v

znesku 129.954,00 SIT.

Z isto sodbo je sodišče zoper obdolženca ustavilo kazenski postopek

zaradi kaznivega dejanja goljufije po členu 217/I KZ ter odločilo, da

skladno z določbo I. odstavka 96. člena ZKP stroški tega dela

kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zoper obsodilni del sodbe se je pritožila zagovornica obdolženca

zaradi kršitve določb kazenskega postopka, napačne uporabe

materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja (pritožbeni razlogi iz 1., 2. in 3. točke 370. člena ZKP) ter

predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve

stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in pritožnika oprosti obtožbe

oziroma podrejeno, zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Višja državna tožilka svetnica O. Š. K. iz Vrhovnega državnega

tožilstva Republike Slovenije je v svojem pisnem predlogu, podanem

skladno z določbo II. odstavka 445. člena ZKP dne 14.6.2004,

predlagala zavrnitev pritožbe. S predlogom višje državne tožilke sta

bila obdolženec in njegova zagovornica seznanjena dne 16.6.2004.

Zagovornica je na predlog višje državne tožilke odgovorila dne

21.6.2004 in v odgovoru navedla, da se obdolženi v postopku ni

skliceval na imuniteto, ki jo ima kot državni svetnik v skladu s 100.

členom Ustave Republike Slovenije in da Okrajno sodišče v Novem

mestu, kljub temu, da mu je bilo znano, da je obdolženi državni

svetnik, Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju Državni

svet) o kazenskem postoku ni obvestilo in ga pozvalo, da se izreče o

odvzemu ali vzpostavitvi imunitete.

Glede na takšne navedbe zagovornice, je pritožbeno sodišče skladno z

določbo IV. odstavka 377. člena ZKP opravilo poizvedbe. Iz dopisa

Državnega sveta številka 1111-6/04-7 z dne 12.7.2004 izhaja, da je

bil A. Z. na volitvah za člane državnega sveta, ki so bile 27. in 28.

novembra 2002, izvoljen kot predstavnik 14. volilne enote s sedežem v

Novem mestu in da mandat državnega svetnika traja pet let.

Pritožbeno sodišče je zato, glede na zahtevo obdolženčeve zagovornice

z dne 8.7.2004 in upoštevaje sodno prakso, da imuniteta pomeni

procesno oviro za začetek ali za nadaljevanje kazenskega postopka,

Državni svet z dopisom opr. št. I KP 681/2004 z dne 25.8.2004

obvestilo o odprtem kazenskem postopku zoper obdolženca zaradi

kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 256/I KZ. Državni svet

je z dopisom številka 020-02/92-29/19 z dne 20.10.2004 pritožbeno

sodišče obvestil, da se je Državni svet na 26. seji dne 20.10.2004

seznanil z obvestilom Višjega sodišča v Ljubljani. Iz dopisu

priloženega sklepa Državnega sveta Republike Slovenije z dne

20.10.2004 izhaja, da je Državni svet na podlagi I. odstavka 60.

člena Zakona o Državnem svetu (Ur. list RS št. 44/92), I. odstavka

24in 27. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. list RS 44/93, 14/99

in 2/04) sprejel sklep, "da državnemu svetniku A. Z. v zvezi z

obvestilom o obravnavi pritožbe na sodbo sodišča prve stopnje (opr.

št. I Kp 681/2004) prizna imuniteto".

Pritožbeno sodišče, ki (do prejema odločbe Ustavnega sodišča) ni bilo

seznanjeno, da je Generalni državni tožilec zahteval oceno ustavnosti

34člena Poslovnika Državnega sveta, je dne 15.2.2005 prejelo

odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-335/04-10 z dne

10.2.2005. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče v postopku za oceno

ustavnosti, začetem na zahtevo generalnega državnega tožilca,

odločilo, "da se 34. člen Poslovnika državnega sveta (Ur. list RS št.

44/93, 14/99 in 2/04) razveljavi in da razveljavitev začne učinkovati

z vročitvijo te odločbe Višjemu sodišču v Ljubljani".

Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča (točka A.2.) izhaja, da je

generalni državni tožilec v svoji zahtevi za presojo ustavnosti 34.

člena Poslovnika Državnega sveta zatrjeval, da naj bi Državni svet v

času po izreku prvostopne sodbe na podlagi izpodbijane določbe

Poslovnika sprejel sklep, da se državnemu svetniku vzpostavi

imuniteta. Nadalje pa iz odločbe (B.-II.11) izhaja tudi, da je

Ustavno sodišče razveljavilo 34. člen Poslovnika državnega sveta, ker

izpodbijana določba Poslovnika (ki omogoča naknadno priznanje

imunitete državnemu svetniku, ki je bil priprt ali je bil zoper njega

začet kazenski postopek še pred potrditvijo mandata), državnim

svetnikom zagotavlja širšo imuniteto, kot jo uživajo poslanci, kar pa

je v neskladju z drugim odstavkom 100. člena Ustave, ki priznava

članom Državnega sveta imuniteto le v takšnem obsegu, kot velja za

poslance in je urejena v 22. členu Zakona o poslancih, ki dobesedno

povzema določbo drugega odstavka in tretjega odstavka 83. člena

Ustave. Pri tem pa se ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali bi

bila naknadna vzpostavitev imunitete poslancu, ki je bil priprt ali

je bil zoper njega začet kazenski postopek še pred potrditvijo

mandata, v skladu z ustavo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Državni svet s sklepom z dne

20.10.2004 obdolženemu A. Z. priznal (procesno) imuniteto. Imuniteto

svetnikov priznava državni svet kot predstavniški organ svojim članom

- državnim svetnikom, zaradi zagotovitve svojega nemotenega dela.

Državni svet pri odločanju o priznanju ali nepriznanju procesne

imunitete ni vezan na nobene pogoje, razen v procesnem smislu, ker

odloča le na zahtevo državnega tožilstva ali sodišča in na predlog

svojega delovnega telesa (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

opr. št. I Uv 3/94-10). Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sklep

Državnega sveta Republike Slovenije z dne 20.10.2004, s katerim je ta

organ priznal imuniteto svetniku A. Z. v tem kazenskem pritožbenem

postopku, ki se vodi pred Višjim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I

Kp 681/2004, ne temelji na določbi 34. člena Poslovnika, ki je bil z

odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-335/04-10

razveljavljen. Iz sklepa Državnega sveta namreč izhaja, da se je pri

svoji odločitvi o priznanju imunitete oprl na določbe I. odstavka 60.

člena Zakona o državnem svetu, I. odstavka 24. člena in 27. člena

Poslovnika Državnega sveta, ki pa so enake določbam 22. člena Zakona

o poslancih. Ker sklep Državnega sveta ne temelji na z odločbo

Ustavnega sodišča razveljavljeni določbi Poslovnika Državnega sveta,

pritožbeno sodišče ugotavlja, da zato ne morejo nastopiti pravne

posledice odločitve predpisane v III. odstavku 45. člena v zvezi s

44členom Zakona o Ustavnem sodišču.

Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe

ugotovilo, da so podane okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon

(3. točka I. odstavka 352. člena ZKP), ker je Državni svet s sklepom

z dne 20.10.2004 obdolžencu (svetniku Državnega sveta Republike

Slovenije A. Z.) priznal imuniteto. Pritožbeno sodišče, ki v tem

postopku ni bilo upravičeno presojati zakonitosti tega sklepa

Državnega sveta, je zato ob ugotovitvi, da obdolžencu priznana

imuniteta, na podlagi določbe 393. člena ZKP v zvezi z 3. točko I.

odstavka 352. člena ZKP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in

obtožni predlog, ki obdolžencu očita kaznivo dejanje opisano v izreku

sklepa, zavrglo.