VSL sklep II Cp 947/2004

s k l e n i l o :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene

stranke in odločilo, da ostane začasna odredba, s katero se toženi

stranki prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnin parc. št.

231, 233/1 in 413, vse vpisane v vl. št. 719 k.o. T. in

parc. št. 51/1.S, 52/1.S in 52/2.S, vpisane v vl. št. 774

k.o. T., v celoti v veljavi.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena

stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, predlog za izdajo

začasne odredbe pa zavrne. Navaja, da je izročilna pogodba z dne

22.10.1980 pogodba dednega prava. Premoženje, ki ga je toženec dobil

od očeta, je toženčevo posebno premoženje. Toženčev oče ni ničesar

izročil tožnici, saj je v času sklenitve izročilne pogodbe niti še ni

dobro poznal, za kaj takega pa tudi ni imel nobenega motiva. Tožnica

je skrbela za toženčevo mamo le 10 let. Poleg tega so materialni

dohodki presegali njene potrebe. Večino adaptacijskih del na hiši je

opravil sam oče toženca, preden se je toženec poročil. Pravdni

stranki sta opravili le nujna adaptacijska dela. Toženec je res želel

prodati dve parceli, vendar sta obe njegovo posebno premoženje.

Pritožbeno sodišče vsebine odgovora na pritožbo ne povzema, saj je

pritožba proti sklepu enostransko pravno sredstvo (366. člen Zakona o

pravdnem postopku - ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če

izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev

zoper dolžnika nastala (1. odst. 272. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju - ZIZ). Upnik mora kumulativno z verjetno izkazanim

obstojem terjatve s stopnjo verjetnosti izkazati tudi eno izmed

predpostavk iz 2. odst. 272. člena ZIZ. Ker tožena stranka v pritožbi

oporeka le obstoju materialne predpostavke iz 1. odst. 272. člena

ZIZ, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni bilo dolžno ukvarjati z

vprašanjem, ali je verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev

terjatve onemogočena ali precej otežena (1. alineja 2. odst. 272.

člena ZIZ).

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve

stopnje, da zaenkrat več razlogov govori za dejstvo, da predstavlja

sporno nepremično premoženje (parc. št. 231, 233/1 in 413, vl. št.

719 k.o. T. in parc. št. 51/1.S, 52/1.S in 52/1.S, vl. št.

774 k.o. T.) skupno premoženje pravdnih strank. Takšen

sklep, upoštevajoč tudi aleatorni značaj konkretne pogodbe,

temelji na III. členu izročilne pogodbe z dne 22.10.1980, s

katerim so se pogodbene stranke med drugim dogovorile, da si

izročevalec - toženčev oče zase in za svojo ženo M. P. v

primeru bolezni in onemoglosti izgovori celotno gospodinjsko

pomoč, bolniško nego, zdravila in zdravniško pomoč, ob smrti

pa krajevnim običajem primeren pogreb. Narava spornega

razmerja je sodišču prve stopnje v obravnavani zadevi

narekovala, da se opredeli ne le glede sklenitvene faze pogodbe,

ampak tudi glede njenega izpolnjevanja. Zakonska definicija skupnega

premoženja (2. odst. 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih, Ur. list RS, št. 15/76 - Ur. list RS, št. 16/04) namreč

vsebuje dve temeljni predpostavki, ki morata biti podani kumulativno:

- premoženje mora biti pridobljeno v času trajanja zakonske zveze;

- pridobljeno mora biti z delom.

Iz pravkar citiranega abstraktnega pravila izhaja, če uporabimo

argument nasprotnega razlogovanja, da premoženje, ki ni pridobljeno z

delom, ne more biti skupno premoženje. Čeprav bi se torej izkazalo,

da sta toženec in njegov oče sklenila odplačen pravni posel, izročeno

nepremično premoženje ne bi moglo predstavljati skupnega premoženja

pravdnih strank, če tožnica svoje obveznosti ne bi ali pa bi jo

simbolično izvrševala. Navedbe pravdnih strank v tej fazi postopka ne

dopuščajo sklepanja o zgolj simboličnem izpolnjevanju obveznosti po

izročilni pogodbi, saj tožena stranka v odgovoru na tožbo in pritožbi

sama zatrjuje, da je tožnica 10 let skrbela za toženčevo mamo.

Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevni

pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.

člena Zakona o pravdnem postopku).