VSRS Sklep I Up 28/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 19.12.2002, s katerim je Občinski svet Občine I. sklenil, da začne Občina I. s postopkom javne dražbe za več gradbenih parcel, ki se nahajajo v območju obrtno stanovanjske cone v I. S sklepom je Občinski svet določil tudi način in pogoje javne dražbe, za njeno pripravo in izvedbo ter za pripravo prodajnih pogodb pa zadolžil pristojni organ občinske uprave Občine I. Sklep je s sprejetjem stopil takoj v veljavo.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep v zvezi z odsvojitvijo nepremičnega premoženja. To je izvedla na podlagi določb Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - ZSZ/97). Po določbi 2. odstavka 52. člena ZSZ/97 se določbe 46. in 47. člena ZSZ/97 pričnejo uporabljati šele po uveljavitvi zakona, ki bo urejal lastninsko in druge stvarne pravice. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002), ki to ureja, pa je stopil v veljavo 1.1.2003 in v času, ko je tožena stranka sprejela izpodbijani sklep, ni bil v veljavi. Tako je tožena stranka morala upoštevati prejšnje predpise, in sicer Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 - ZSZ/84). Po določbi 51. člena navedenega zakona odda občina stavbno zemljišče s pogodbo ali na podlagi javnega razpisa, v primeru katerega je po določbi 4. odstavka 53. člena predvidena pristojnost rednega sodišča, v primeru, če ponudnik ni zadovoljen z odločitvijo. To pomeni, da oddajanje stavbnih zemljišč in s tem vprašanje izvedbe javnega razpisa ter izbira ponudnika ni opredeljeno kot upravna stvar, ampak gre za akt poslovanja občine.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper navedeni sklep iz vseh v 1. odstavku 72. člena ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Navaja, da vprašanje pridobivanja parcel res sodi v pristojnost civilnega sodišča, za kar je že vložila tožbo zoper Občino I., posebno upravno pravno vprašanje pa je zakonitost sklepa Občine I., ki ga izpodbija s tožbo. Ne drži navedba sodišča prve stopnje, da izvedba javnega razpisa ni opredeljena kot upravna stvar, saj poteka postopek po Zakonu o lokalni samoupravi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbe tožbo tožeče stranke zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, po določbi katere sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Upravni akt je po določbah 1.odstavka 3. člena ZUS zakona dokončni posamični akt, s katerimi državni organ, organ lokalne skupnosti, oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku.

V obravnavanem primeru tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da začne s postopkom javne dražbe za več gradbenih parcel v območju obrtno stanovanjske cone v I. Tudi po presoji pritožbenega sodišča navedeni sklep tožene stranke ni upravni akt, kot je opredeljen v 1. odstavku 3. člena ZUS. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da je akt, izpodbijan v tem upravnem sporu akt poslovanja občine, saj razpolaganje s svojim premoženjem občina ureja s civilnopravnimi razmerji. Po določbi 4. odstavka 53. člena ZSZ/84, v zvezi s prehodno določbo 2. odstavka 52. člena ZSZ/97 ima ponudnik, ki ni zadovoljen z odločitvijo, pravico izpodbijati odločitev o oddaji stavbnega zemljišča na podlagi javnega razpisa v 30 dneh pri rednem sodišču. Tožeča stranka ima torej v obravnavanem primeru zagotovljeno sodno varstvo pri sodišču splošne pristojnosti in zato tudi ni razlogov za uporabo določbe 3. odstavka 1. člena ZUS o subsidiarnem sodnem varstvu v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ZUS-1 ter 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker s pritožbo ni uspela, tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena in 1. odstavek 154. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).