53. člen ZSZ

Stališča, da je razlastitvena upravičenka v zamudi s plačilom odškodnine najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, ni mogoče nekritično upoštevati v primerih, ko se o odškodnini odloča na podlagi ZRPPN. V teh primerih pride do zamude, ko se izteče rok za prostovoljno izpolnitev, ki ga določa 55. člen tega zakona.

Odločitev o oddaji stavbnega zemljišča na javni dražbi je akt poslovanja občine in ne upravni akt, ki bi ga bilo možno izpodbijati v upravnem sporu.

Pritožbene navedbe, da je prejšnji lastnik prejel odškodnino oziroma, da ima sporno nepremičnino v lasti in posesti, niso relevantne, saj te okoliščine med pogoji za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi v ZRPPN niso omenjene, temveč se premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine, v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZRPPN, obravnavajo pred pristojnim rednim sodiščem.

Akt, s katerim občina po izvedbi javnega razpisa odda (proda) stavbno zemljišče najboljšemu ponudniku, ni upravni akt, pač pa akt poslovanja, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.

Če postopek razlastitve oz. omejitve lastninske pravice ni bil pravnomočno končan pred uveljavitvijo novega ZSZ, se konča po prejšnjem zakonu.

Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo dejansko stanje ter zmotno materialnopravno odločilo, ko je določilo odškodnino za 415 m2 parcele št. 1460/1, namesto za preostalih 415 m2 zemljišča drugih petih dejansko razlaščenih udeleženkinih parcel, za kolikor odškodnina še ni bila plačana.

Uporabiti je treba določbe ZRPPN, ki ima lastna merila za to, kaj se šteje kot stavbno zemljišče (39. člen). Zato bo mogoče ob določanju odškodnine za razlaščeno zemljišče šteti, da je bilo razlaščeno zemljišče, ki se šteje za stavbno zemljišče, le v primeru, če so izpolnjeni v ZRPPN povsem jasno določeni kriteriji za to, kaj se šteje za stavbno zemljišče (39. člen ZRPPN). V primeru pa, da kriteriji iz 39. člena ZRPPN niso izpolnjeni, pripada prejšnjemu lastniku odškodnina za razlaščeno kmetijsko zemljišče na način in pod pogoji, ki so določeni v 38. členu ZRPPN.

Konkretna izvedba del znotraj določenega roka je stvar morebitnega izvršilnega postopka.

Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo sklenili pravdni stranki, v kateri ni predvideno plačilo vrednosti stavbnega zemljišča, je nična po določilih Zakona o stavbnih zemljiščih, zato mora tožena stranka kot pridobitelj zemljišča glede na 104. člen ZOR plačati njegovo vrednost.

Upravni organ ni pristojen odločati o določitvi odškodnine po Zakonu o razlastitvi v družbeni lastnini. Upravni organ je le pristojen, da brez odlašanja, po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, ugotovi, ali je bil dosežen sporazum o določitvi odškodnine. Določitev odškodnine po 73. členu ZDen, če ta ni bila sporazumno dogovorjena, torej ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.

Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo. Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).

Menjalna pogodba, s katero sta pogodbenici, od katerih je ena Sklad, zamenjali nezazidani stavbni zemljišči, je nična, ker sta s tem izigrali temeljne pogoje in postopek oddaje (52. člen Zakona o stavbnih zemljiščih), ker menjava ni bila dovoljena tudi po 55. členu citiranega zakona, niti zemljišča niso bila primerljiva glede razpisnih pogojev, ker se nahajajo na različnih lokacijah.