51. člen ZSZ

Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča sledilo vsem kriterijem iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in utemeljilo, zakaj sporna parcela predstavlja zemljišče, ki je potrebno in namenjeno redni rabi stavbe.

Postopek za določitev pripadajočega zemljišča je predlagalni nepravdni postopek, v katerem ima sodišče več inkvizitornih pooblastil. Po uradni dolžnosti mora zbrati najpomembnejše dokazno gradivo (postaviti izvedenca in pridobiti upravne ter prostorske akte). Dokazov, ki bi omajali uradno pridobljeno dokazno gradivo, ni dolžno iskati po uradni dolžnosti. Trditveno in dokazno breme za to, da ga omajajo, je na udeležencih.

Vrhovno sodišče je stališče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ali je lahko graditelj pridobil pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini na podlagi 12. člena ZTLR, v kolikor niso izpolnjeni pogoji po takrat veljavnem ZSZ (51. člen), po katerem se je stavbno zemljišče oddalo v uporabo za gradnjo s pogodbo po postopku oddaje stavbnega zemljišča za graditev, v katerem je odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč, že zavzelo v več odločbah, izpodbijana sodba pa od njih ne odstopa.

Pogodbo iz leta 1986 je treba umestiti v takratni časovni okvir. V tistem obdobju je bil prenos pravice uporabe v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj. Pogodbo iz leta 1986 je mogoče subsumirati pod pojem dogovora oziroma pogodbe, s katero se je prenesla pravica uporabe (v absolutnem pomenu) na spornem družbenem premoženju skozi prizmo tedanjih pravdnih predpisov. Merilo uspeha v postopku ni površina nepremičnine, glede katere je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen.

ZSZ je v 50. členu opredelil parametre, ki sestavljajo ceno, dokončno oblikovanje cene pa prepustil občinskim predpisom. Takšen način oblikovanja cene povzema tudi določba 4. člena Pogodbe, ki za izračun cene napotuje na uporabo Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86) in Investicijskega programa za območje urejanja ... Po tej metodologiji je izvedenec gradbene stroke v sodelovanju z izvedenko ekonomske stroke ceno tudi izračunal.

Zmotno je tožnikovo stališče, da je določba 1. odstavka 12. člena ZTLR pomenila samostojno pravno podlago za originarno pridobitev pravice uporabe z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini. Besedno zvezo iz te zakonske določbe o stavbi, ki je zgrajena "v skladu z zakonom", je treba uporabiti tako, da se upošteva takratna posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Na našem območju je v tem obdobju veljal ZSZ (1984), ki instituta gradnje na tujem zemljišču ni uvedel tudi v pravni režim stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tega ne prej ne kasneje ni uvedel niti kak drug zakon.

Odločitev o oddaji stavbnega zemljišča na javni dražbi je akt poslovanja občine in ne upravni akt, ki bi ga bilo možno izpodbijati v upravnem sporu.

Komisija tožeče stranke je ugotovila, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, za kar je bila izdana odločba. Ali je ta komisija funkcionalno zemljišče pravilno opredelila ali ne, pa ni predmet tega pravdnega postopka, kajti kot tako je funkcionalno zemljišče označila in kot tako je bilo predmet pravnega prometa brez javnega razpisa.

Določilo 12. čl. ZTLR je treba presojati ob takrat veljavnem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS št. 17/84, 33/89), po katerem se je stavbno zemljišče oddalo v uporabo za gradnjo s pogodbo (51. čl.) po postopku oddaje stavbnega zemljišča za graditev, v katerem je odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč (46. čl.). Take pogodbe ni, in zato tožnik na spornem zemljišču ni pridobil pravice uporabe oz. z uveljavitvijo ZLNDL lastninske pravice.

Okoliščina, da odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda po Zakonu o varstvu okolja zagotavlja občina kot obvezno lokalno javno službo, ne vpliva na to, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem postopku lahko posamezni že zgrajeni takšni objekti postanejo grajeno javno dobro. Ta status lahko objektu v skladu z zakonom podeli z pristojen občinski organ ali Vlada Republike Slovenije z ustreznim sklepom.

Postopek brez javne dražbe je omogočal Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84 in 33/89), ki je v 51. členu predvideval oddajo stavbnega zemljišča na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa. Ker je šlo v konkretnem primeru za smotrno izkoriščanje in za zaokrožitev stavbnega zemljišča, je bilo mogoče po drugem odstavku 51. člena zakona oddati sporno zemljišče brez javnega razpisa. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da sporni pogodbi ne nasprotujeta ustavnim načelom in prisilnim predpisom in sta zavrnili tožbeni zahtevek, da sta pogodbi nični.

Oddajanje stavbnih zemljišč po ZSZ ni opredeljeno kot upravna stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku, saj se stavbno zemljišče po 51. členu ZSZ odda s pogodbo, v primerih izpodbijanja odločitve oddaje na podlagi javnega razpisa pa je po 4. odst. 54. člena istega zakona izrecno predvidena pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

Tožniki niso uspeli uveljaviti ničnosti med toženima strankama sklenjene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki meji na funkcionalno zemljišče, na katerem stoji njim solastna hiša. Določba 12. in 9. člena SZ le opredeljujejo pomen funkcionalnega zemljišča in niso podlaga za pridobitev lastninske pravice neposredno na podlagi samega zakona. Predmet nakupa po določbah SZ je opredeljen v samih drugih pogodbah. Tožniki niso zatrjevali nobene druge pravne podlage za pridobitev solastninske ali druge pravice na sporni njihovemu funkcionalnemu zemljišču meječi parceli, saj niso sprožili npr. upravnega postopka po 3. odst. 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ali sklenili pogodbe po 51. členu Zakona o stavbnih zemljiščih. Samo dejanska zatrjevanja uporabe sporne parcele ne zadostuje, pa tudi ne sicer le zatrjevani namen ob pridobitvi sporne parcele v družbeno lastnino; potrebna bi bila ali v skladu z zakonskimi predpisi sklenjena pogodba ali akt državnega organa.

Kolikor bi na zemljiščih tožeče stranke prenehala lastninska pravica s pravnomočno odločbo, izdano na podlagi ZR in bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 26. člena tega zakona, bi tožeča stranka imela pravno podlago za odpravo pravnomočne razlastitvene odločbe. Ker pa pravna podlaga v konkretnem primeru ni bil ZR, ampak ZPLPDP (ZNKG) - (Ur.l. SRS, št. 19/76), torej drug zakon, ki zaradi načina prenehanja lastninske pravice take možnosti ne predvideva, je odločitev tožene stranke zakonita (zavrnitev pritožbe zoper sklep prvostopnega organa o zavržbi zahtevka tožeče stranke).

I. Za oddajo zemljišča zaradi zaokrožitve funkcionalnega zemljišča javni razpis ni potreben (51. člen zakona o stavbnih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 14/84 in 33/89). II. Javni pravobranilec po 2. členu zakona o javnem pravobranilstvu (Ur.l. SRS, št. 19/76 - 5/91) zastopa občino pred sodiščem v sporih iz premoženjskopravnih razmerij.

Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo. Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).

Menjalna pogodba, s katero sta pogodbenici, od katerih je ena Sklad, zamenjali nezazidani stavbni zemljišči, je nična, ker sta s tem izigrali temeljne pogoje in postopek oddaje (52. člen Zakona o stavbnih zemljiščih), ker menjava ni bila dovoljena tudi po 55. členu citiranega zakona, niti zemljišča niso bila primerljiva glede razpisnih pogojev, ker se nahajajo na različnih lokacijah.

Kadar je stavbno zemljišče namenjeno za gradnjo infrastrukturnih objektov, ga je mogoče oddati brez javnega razpisa.