VSRS Sklep I Up 861/2003

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke (brez številke) z dne 22.6.1998, s katerim je bilo sporočeno tožniku, katera zemljišča se mu dodeljujejo v zakup.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 26., 27. in 28. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), določbe 2., 4. in 9. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ), na določbe 2. in 3. odstavka 1. člena in 1. odstavka 3. člena ZUS ter na določbo 2. odstavka 157.

člena Ustave Republike Slovenije. Navaja, da iz določb ZKZ in ZSKZ ne izhaja, da je podlaga za izročitev kmetijskega zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije, akt, izdan v upravni stvari, saj gre v tem primeru za pravico tožnika iz civilnopravnega razmerja. Sklep tožene stranke z dne 22.6.1998 tudi ne more biti podlaga za urejanje zakupnih razmerij. Varstvo pravic iz civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami pa je zagotovljeno pri sodiščih s splošno pristojnostjo in ne v upravnem sporu.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da odločitev sodišča ni zakonita. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da tožena stranka na področju oddajanja državnih kmetijskih zemljišč v zakup deluje na podlagi javnih pooblastil. To izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 5.10.1995. Sklep tožene stranke z dne 22.6.1998 posledično predstavlja pravnomočno izvršljivo upravno odločbo. S to odločbo je pridobil pravico do zakupa vseh kmetijskih zemljišč, navedenih v tem sklepu. Tožena stranka pa lastnega sklepa do dneva vložitve tožbe ni spoštovala, saj ga ni izvršila. Prav za odločanje o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov nosilcev javnih pooblastil je na podlagi 157. člena Ustave Republike Slovenije in 1. člena ZUS pristojno upravno sodišče, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru drugo sodno varstvo zoper opustitev izvršitve upravne odločbe tožene stranke ni zagotovljeno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

V obravnavani zadevi je tožnik, kot je sam navedel v tožbi, slednjo vložil zaradi izročitve kmetijskih zemljišč v zakup in sklenitve zakupne pogodbe. V tožbi se je skliceval na določbo 1. odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije in navedel, da je tožena stranka dolžna svoj sklep z dne 22.6.1998 izvršiti v roku petnajst dni, na takšen način, da mu v tožbi navedene parc. št. izroči v zakup in obdelavo v skladu z ZKZ. Takšen tožbeni zahtevek, kakršen je bil vložen, pa kaže na to, da gre v obravnavani zadevi za uveljavljanje pravic, ki se nanašajo na zakupno razmerje. Obveznosti in pravice zakupodajalca in zakupnika pa so posebej urejene v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja. To izhaja iz 2. odstavka 27. člena ZKZ, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tožnika tudi pravilno poučilo, da je varstvo pravic iz civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti in ne v upravnem sporu. Zato je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjen pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Če pa je želel tožnik uveljavljati varstvo svojih pravic na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS zaradi izdaje sklepa tožene stranke z dne 22.6.1998, pa je z vložitvijo tožbe, ki je bila poslana sodišču prve stopnje priporočeno dne 5.12.2002, to tožbo prepozno vložil, saj bi jo glede na določbo 1. odstavka 26. člena ZUS moral vložiti ob izpolnjenih pogojih v tridesetih dneh od vročitve navedenega akta. Prepozno vloženo tožbo pa mora sodišče v skladu s 34. členom ZUS (2. točka 1. odstavka) tudi zavreči. Torej bi šlo v obeh primerih za enako odločitev sodišča prve stopnje, kot je podana v tem primeru. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.