9. člen ZSKZ

Tožnici sta vložili tožbo na ugotovitev sklenitve pogodbe za kmetijska zemljišča, kot toženo stranko pa navedli Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad ni pooblaščenec oziroma zastopnik tožene stranke pač pa je pravna oseba, ki gospodari z nepremičninami, zato je pasivno legitimiran Sklad in ne Republika Slovenija. Ker Sklad v tem postopku ni naveden kot tožena stranka, je sodišče tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije pravilno zavrnilo.

Obveznosti in pravice zakupodajalca in zakupnika so posebej urejene v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja (2. odstavek 27. člena ZKZ), zato je varstvo pravic iz civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami zagotovljeno pred sodišči splošne pristojnosti.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je ustanovila država in nanj prenesla del sredstev, s katerimi mu je omogočila delovanje ter z zakonom uredila medsebojna razmerja (9. in 10. člen ZSKZ). Prav to pa ne predstavlja podlage, po kateri bi bil Sklad odvezan plačila odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Res je, da navedena zakonska določba ne pove, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine, vendar pa je jasno, ker gre za zahtevek sui generis, ki ima sicer podlago v ZDen, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev v naravi. ZSKZ je treba razlagati kot celoto, predvsem pa povezati tretji odstavek 2. člena s 14. členom ter noveliranim 17. in 17.b členom (Ur. l. RS, št. 1/96).

Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listine ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listina ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Ker je poslovno razmerje, na čigar podlagi je bil izstavljen račun kot verodostojna listina, sklenjeno med Skladom in zakupnikom in ne med RS in zakupnikom RS ne more biti stranka v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine. Upnik iz predloženega računa(izstavljenega na podlagi poslovnega razmerja) je po pravilih izvršilnega postopka lahko le Sklad, ki je v izvršilnem naslovu kot izstavitelj računa naveden (1. odstavek 21. člena ZIZ). Le v primeru, ko bi RS v skladu z 24. členom ZIZ z javno ali po zakonu overjeno listino dokazala, da je bila terjatev nanjo prenesena ali da je na kak drug način nanjo prešla, bi sodišče lahko izvršbo dovolilo tudi na njen predlog.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po določilu 2. člena ZSKZ gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Gospodarjenje obsega upravljanje in razpolaganje. Sklad opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun. Po določilu 6. člena ZSKZ sklad vodi in zastopa direktor sklada. Republika Slovenija prek svoje vlade in ministrstev sicer nadzira delo sklada in usmerja njegovo delo (4. člen ter prvi in drugi odstavek 9. člena ZSKZ), ne more pa delovati namesto sklada. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije od sprejema ZDPra ni več zakoniti zastopnik sklada.

V denacionalizacijskem postopku za vrnitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo prenešeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, slednja ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ni zakoniti zastopnik sklada. Ob takšni ugotovitvi se pokaže, da je revizijo, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil "nekdo, ki nima te pravice", zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP) in jo je moralo zato sodišče zavreči (392. člen ZPP).