VSRS Sklep II DoR 103/2026
ECLI:SI:VSRS:2026:II.DOR.103.2026Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo, družinsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožnica in toženec sta nekdanja partnerja. Po razhodu sta v septembru 2014 sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da se mladoletna hči zaupa v varstvo in vzgojo tožencu; da je tožnica zanjo dolžna plačevati preživnino v višini 130 EUR mesečno; da ima tožnica stike s hčerko po vnaprejšnjem dogovoru, ki jih toženec ne sme ovirati; ter da se tožnica izseli iz stanovanja v prvem nadstropju hiše (kjer izključno posest pridobi toženec) in se vseli v stanovanje v pritličju (kjer izključno posest pridobi tožnica), skupne prostore pa uporabljata oba in si stroške za uporabo nepremičnine razdelita v razmerju 1/3 (tožnica) proti 2/3 (toženec). Sicer sta solastnika nepremičnine v enakih, polovičnih deležih. Hči je julija 2017 postala polnoletna, tožnica je novembra 2021 zaradi spremenjenih okoliščin zahtevala razveljavitev sodne poravnave o načinu uporabe solastne nepremičnine.
2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da je objektivni prekluzivni rok za razveljavitev sodne poravnave skladno s 393. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) že potekel, poleg tega tožnica ni uveljavljala nobenega razveljavitvenega razloga iz 392. člena ZPP.
3Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4Tožnica je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:
- Ali se za sodno poravnavo, sklenjeno v postopku v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki, s katero sta starša dogovorila tudi način začasne uporabe skupne nepremičnine izključno zaradi potreb bivanja otrok in stikov z otroki, uporablja pravna podlaga tj. določbe 106. člena, 138/4 člena, 141/8 člena in 197. člena DZ oz. enake določbe prej veljavnega ZZZDR in določba 1. odst. 412 člena ZPP?
- Vprašanje obrazloženosti in protispisnosti sodne odločbe oz. ali je odločba pritožbenega sodišča v obrazložitvi o zavrnitvi zahtevka obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka?
5Predlog ni utemeljen.
6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 3. 7. 2026Nazaj na vrh ↑