VSRS Sklep II DoR 113/2026

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da med tožnikom in toženko ni bilo nobenega veljavnega dogovora, saj je poslu umanjkala oblika notarskega zapisa?

- Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravila pravdnega postopka, ko se v sodbi ni opredelilo do navedb tožnika o tem, da je toženka pristopila k dolgu, ki ga je do tožnika imela stranska intervenientka?

- Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravila pravdnega postopka, ko je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo na način, da je zavrnilo tožbeni zahtevek ter zadeve ni vrnilo v novo sojenje?

1Tožnik je 24. 6. 2016 kot prodajalec v obliki notarskega zapisa sklenil prodajno pogodbo za svoj poslovni delež v družbi A., d. o. o., s stransko intervenientko, za kupnino 599.039,26 EUR. Tožnik dela kupnine ni prejel. Stranska intervenientka je v obliki notarskega zapisa 27. 2. 2019 prenesla vse svoje poslovne deleže v družbi A., d. o. o., na toženko. Zaradi neplačanega dela kupnine je tožnik zoper stransko intervenientko vložil predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljive notarske listine. Izdan je bil sklep o izvršbi, z rubežem terjatve stranske intervenientke zoper toženko iz naslova posojilne pogodbe. Tožnik je nato s tožbo zahteval plačilo od toženke.

2Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku pretežno ugodilo, in sicer je toženki naložilo plačilo 59.056,03 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, solidarno s stransko intervenientko (glede nesolidarnega plačila in dela zakonskih zamudnih obresti je zahtevek zavrnilo). Zaključilo je, da je bila stranska intervenientka le slamnati kupec in da gre zato za navidezno pogodbo, ki prikriva resnično pogodbo med tožnikom in toženko - tako je bila že od samega začetka tožniku zavezana toženka kot dejanski, skriti kupec.

3Sodišče druge stopnje je ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da ne gre za navidezno pogodbo, temveč je bil posel med tožnikom in stransko intervenientko veljaven in učinkovit, čeprav je bila ta toženkina fiduciarka. Poleg tega je ustnim dogovorom med tožnikom in tedanjim toženkinim zakonitim zastopnikom manjkala predpisana obličnost.

4Tožnik je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"- Ali je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo zaključek, da je šlo pri tožnikovem postopanju za zlorabo pravic?

- Ali je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je zahtevek tožnika zavrnilo z utemeljitvijo, da tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na to, da njegovo preteklo ravnanje, ki nasprotuje njegovim trenutnim prizadevanjem, ni pravno pomembno?

- Ali je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da med tožnikom in toženo stranko ni bilo nobenega veljavnega dogovora, saj je poslu umanjkala oblika notarskega zapisa?

- Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravila pravdnega postopka, ko se v sodbi ni opredelilo do navedb tožnika o tem, da je tožena stranka pristopila k dolgu, ki ga je do tožnika imel stranski intervenient?

- Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravila pravdnega postopka (355. člen ZPP), ko je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo na način, da je zavrnilo tožbeni zahtevek ter zadeve ni vrnilo v novo sojenje?"

5Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).