VSRS Sklep II DoR 438/2025

Predlog se zavrne.

1Tožnici je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 422.137 EUR nepovratnih sredstev za izgradnjo hleva. Njena vloga za drugo izplačilo sredstev (v višini 405.937 EUR) je bila nato zavrnjena zaradi pomanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja.

Tožnica je s tožbo zahtevala povrnitev škode - neizplačanih 394.739,64 EUR, obresti iz naslova kredita za izgradnjo hleva (80.663,24 EUR) ter nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno celovitost in strah (10.000 EUR). Trdila je, da je pravnomočno uporabno dovoljenje zadoščalo za izplačilo že odobrenih sredstev in da se je znašla v brezizhodnem položaju. Tožena država se je branila, da ravnanje agencije ni bilo (kvalificirano) protipravno.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da upravni organi niso ravnali protipravno in da je bila pravilnost njihovega ravnanja preizkušena z vrsto sodnih odločitev.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je stališče upravnih organov, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, znotraj argumentacije v pravu (znotraj okvira pravne dopustnosti).

4Tožnica je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"- Ali je med pogoji Javnega razpisa za Ukrep 121, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka na izplačilo sredstev, tudi gradbeno dovoljenje?

- Kateri so pogoji za izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi Javnega razpisa za Ukrep 121?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe Javnega razpisa za Ukrep 121?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe Javnega razpisa za Ukrep 121, konkretno njegovo točko 4.4.?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe Javnega razpisa za Ukrep 121, konkretno njegovo točko 4?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?

- Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja, ali je v primeru že izdanega gradbenega dovoljenja, izvršene gradnje in že izdanega uporabnega dovoljenja mogoče za isti objekt pridobiti novo gradbeno dovoljenje?

- Ali je v primeru razpolaganja z gradbenim in uporabnim dovoljenjem mogoče za isti objekt pridobiti novo gradbeno dovoljenje?

- Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja protipravnosti?

- Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede odškodninske odgovornosti države?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?"

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).