VSL Sklep Cst 96/2026
ECLI:SI:VSLJ:2026:CST.96.2026Področje: civilno procesno pravo, stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2025, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.
2Zoper navedeni sklep se je upnik laično pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3Pritožba ni utemeljena.
4Sodišče o preizkusu terjatev odloči s sklepom o preizkusu terjatev, v katerem med drugim ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) ter v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). V izreku sklepa o preizkusu terjatev svojo odločitev iz 2. in 4. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa (tretji odstavek 69. člena ZFPPIPP). Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za preizkus izločitvenih pravic (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Ker izločitvena pravica, ki je bila prijavljena po poteku roka za prijavo izločitvenih pravic iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP, ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), se mora upravitelj izjaviti tudi o prepozno prijavljeni izločitveni pravici, sodišče pa mora izvesti postopek preizkusa v skladu z določbami 69. do 72. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP).
5Drugi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2025, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa, vsebuje jasno in razumljivo odločitev o tem, da je prijavljeno izločitveno pravico pritožnika v celoti prerekal upravitelj, zaradi česar mora pritožnik v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep skladen z drugim odstavkom 69. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP.
6Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Opis dejstev, iz katerih izhaja, da prerekana izločitvena pravica ne obstaja, je vsebovan v drugem dodatnem končnem seznamu preizkušene izločitvene pravice z dne 19. 11. 2025 (7. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP zvezi 71. členom in prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP). Ker v navedenem delu ne gre za odločitev sodišča prve stopnje, teh dejstev ni treba ponavljati v obrazložitvi sklepa o preizkusu izločitvene pravice. Zato zatrjevana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ni podana.
7Višje sodišče ugotavlja, da razlog, ki ga pritožnik uveljavlja, in sicer, da je upravitelj nepravilno prerekal njegovo izločitveno pravico, ni dovoljen ugovorni razlog v smislu prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP (posledično ga ni mogoče izpodbijati niti s pritožbo). V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljeni izločitveni pravici. Ker je izločitveno pravico, ki jo je prijavil pritožnik, upravitelj prerekal, bo o njenem (ne)obstoju odločalo sodišče v pravdnem postopku in ne sodišče v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal. Očitki, ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik (zakaj so po njegovem mnenju neutemeljeni razlogi upravitelja glede lastništva nepremičnine, obstoja skupnega premoženja zakoncev, razveze prodajne pogodbe in pridobitve izločitvene pravice) se bodo presojali v pravdnem postopku, ki pa ga mora z vložitvijo tožbe sprožiti pritožnik.
8Pritožbene navedbe glede na navedeno niso utemeljene. Višje sodišče prav tako ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 19. 5. 2026Nazaj na vrh ↑