VSL Sklep VI Cpg 90/2026

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da mora nasprotni udeleženec v 15 dneh od prejema sklepa založiti dodatni predujem v višini 13.011,82 EUR na račun sodišča. Iz bistvenih razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je s sklepom z dne 13. 9. 2021 naložilo izvedensko nalogo A. A. (in strokovni instituciji B. d. o. o.). Imenovana izvedenka je sodišču predložila izvedensko mnenje, v zvezi s katerim je nasprotni udeleženec podal pripombe. Glede na obseg in kompleksnost zadeve je sodišče izvedenko pozvalo k predložitvi predračuna za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja na podlagi prejetih pripomb, ki ga je izvedenka ocenila na 12.240,00 EUR. Ker že založeni predujem ne zadošča za kritje predvidenih stroškov, je sodišče svojo odločitev o založitvi dodatnega predujma oprlo na določbo 614. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Skladno s tem je odločilo, da mora dodatni predujem, ki predstavlja razliko med predvidenim stroškom izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja in že predhodno založenim predujmom, založiti nasprotni udeleženec.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, ki sklep izpodbija v celoti iz razloga nepravilno uporabljenega materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Predlagatelji na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni dovoljena.

5V nepravdnem postopku zaradi sodne določitve primerne denarne odpravnine zaradi izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe C., k. d. d. je sodna izvedenka A. A. izdelala izvedensko mnenje, zoper katerega je nasprotni udeleženec vložil pripombe. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje udeležence postopka na naroku dne 3. 6. 2025 seznanilo, da bo postopek nadaljevalo tako, da bo sodni izvedenki naložilo izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja glede na podane pripombe nasprotnega udeleženca za kar bo treba založiti dodaten predujem. Skladno s tem je sodišče z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo založitev dodatnega predujma za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja.

6V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine se po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona. V zvezi s presojo izpodbijanega sklepa je pomembno vprašanje ali je v določbah ZGD-1, ki jih je bilo treba uporabiti procesno določilo, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotnega udeleženca založiti dodatni predujem za stroške izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja. V navedenih določbah takšnega (posebnega) procesnega določila ni, zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.¹

7S sklepom o naložitvi predujma za stroške sodišče odloča zgolj o tem, da mora nasprotni udeleženec založiti predujem za izvedbo procesnih dejanj. Na v pritožbi izpostavljena pravno odločilna vprašanja glede uporabe materialnega prava in višine nagrade in stroškov, bo sodišče prve stopnje še moralo odgovoriti. Šele, ko bo odločeno o povrnitvi stroškov in nagrade za delo sodne izvedenke, bo lahko sodišče druge stopnje preizkušalo pravilnost sklepa v zvezi s konkretno odločitvijo o stroških postopka. Zato sodišče druge stopnje glede na to, da pravno sredstvo zoper navedeni sklep ni dopustno, ne more odgovarjati na pritožbene razloge nasprotnega udeleženca v tem postopku (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 42. členom ZNP-1).

8Posledično je sodišče druge stopnje nedovoljeno pritožbo zavrglo (prvi odstavek 365. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 42. členom ZNP-1). Na drugačno stališče ne more vplivati dejstvo, da so v pravnem pouku izpodbijanega sklepa imeli udeleženci pravico do pritožbe. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe.²

9O pritožbi zoper sklep je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 42. členom ZNP-1.

¹ Glej tudi VSL Sklep I Cpg 817/2019.
² VSRS Sklep Cp 7/2019.