606. člen ZGD-1

V določbah ZGD-1 posebnega procesnega določila, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotnega udeleženca založiti dodatni predujem za stroške izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja ni. Zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.

Tako 33. člen ZNP-1 kot 363. člen ZPP jasno določata, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če zakon ne določa drugače. Pravico do pritožbe (zoper katerikoli sklep sodišča) mora zakon torej izrecno izključiti ali omejiti. Izključitev pritožbe po tretjem odstavku 270. člena oz. omejitev po četrtem odstavku 298. člena ZPP je treba razlagati ozko, t.j. da velja le za sklepe, ki se neposredno nanašajo na vodstvo postopka (obravnave), katerega gospodar (dominus litis) je sodnik, ki praviloma samostojno odloča o tem, kako bo vodil postopek. Krog sklepov procesnega vodstva je načeloma odprt, vkolikor so ti sklepi usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka, njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja in pri tem odločilno ne posegajo v pravice in zavarovane pravne interese strank. Odločanje sodišča po tretjem odstavku 8. člena ZPosS je delno meritorne (in ne zgolj procesne) narave, saj zahteva vsebinsko presojo, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost (vsaj s stopnjo verjetnosti), takšnim odločitvam pa je težko priznati naravo procesnega vodstva. Sodišče odločitve o obs

V sodnem preizkusu denarne odpravnine se po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 uporabljajo še določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona. V tej fazi postopka je bistven odgovor na vprašanje ali je v določbah ZGD-1, ki jih je bilo treba uporabiti procesno določilo, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotne udeleženke založiti dodatni predujem za stroške, ki bodo nastali z izdelavo neodvisne cenitve, poravnalni odbor in zunanjega izvedenca. Pred odločitvijo o stroških postopka je sodišče z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotni udeleženki založitev dodatnega predujma za delo poravnalnega odbora in zunanjega izvedenca. V navedenih določbah, to je 614. v zvezi s 609. členom ZGD-1, ni nobenih posebnih (procesnih) določb o založitvi predujma za njihovo delo. Zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v navedenem nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma pa je sklep procesnega vodstv

ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.

Nima prav nasprotni udeleženec, ko v odgovoru na pritožbo navede, da ni potrebe po tem, da se mnenje poravnalnega odbora vroča v izjavo strankam postopka ter da gre za dupliciranje postopka. Pravica do izjave, katere konkretizacija je vročanje procesnega gradiva strankam z možnostjo, da odgovorijo nanj, je temelj sodnih postopkov. Pri tem ni pomembno, da gre za nepravdni postopek in mnenje telesa, ki ga ustanavlja ZGD-1 v 609. členu, saj se v nepravdnem postopku uporabljajo pravila ZPP, poleg tega 4. člen ZNP izrecno določa, da je treba strankam dati možnost, da se izjavijo. Izjema od tega pravila mora biti zakonsko določena. Določbe ZGD-1, ki urejajo sodni preizkus menjalnega razmerja, takšne določbe, ki bi onemogočala razpravo o mnenju poravnalnega odbora, nimajo.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko

Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti. Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnj

Bistvena razlika pri izključitvi manjšinskih delničarjev v povezavi z uspešnim prevzemom v poprevzemnem obdobju je prav v določitvi višine in oblike denarne odpravnine. Namesto primerne denarne odpravnine po ZGD-1 mora namreč prevzemnik kot denarno odpravnino ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. To hkrati pomeni, da je sodni preizkus denarne odpravnine v položaju iz 2. odst. 68. čl. ZPre-1 izključen.