VSL Sklep V Cp 107/2026

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedinji A. A. in B. A. sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji potek postopka

1Zapustnik, ki ni napravil oporoke, je bil ob smrti poročen s A. A., B. A. pa je njegova hči iz prvega zakona. Na zapuščinski obravnavi dne 23. 5. 2025 je A. A. podala izjavo, da v zapuščino sodi le 1/2 nepremičnine ID znak parcela X 000, katere lastnik je po podatkih zemljiške knjige v celoti zapustnik, ker naj bi šlo za skupno premoženje. B. A. ji je 1/2 delež na tej zapuščinski obravnavi priznala, na naslednji, dne 5. 6. 2025, pa izjavo spremenila, ker je naknadno izvedela, da je zapustnik leta 2006 iz delitve skupnega premoženja na podlagi sodne poravnave od nekdanje žene prejel 115.000 EUR, kar je vložil v nakup parcele in izgradnjo hiše. Trdila je tudi, da dedinja A. A. ni dokazala vlaganj. Dedinja A. A. je trdila, da je prvotna izjava B. A. nepreklicna, da je bila z zapustnikom v zunajzakonski skupnosti že od leta 2002, da se je zapustnik k njej preselil že leta 2005 in da je v gradnjo hiše vložila svoja sredstva.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka) in dedinjo A. A. napotilo, da zoper sodedinjo B. A. vloži tožbo zaradi dokazovanja, da nepremičnina parc. št. 000 k. o. X ne sodi v zapuščino v deležu 1/2, v katerem predstavlja premoženje A. A. iz naslova skupnega premoženja (II. točka izreka). Določilo je 30 dnevni rok za vložitev tožbe (III. točka izreka) in dedinji pojasnilo, da se bo v primeru, če v postavljenem roku tožbe ne bo vložila, zapuščinski postopek nadaljeval in končal ne glede na zahtevek, glede katerega je bila napotena na pravdo (IV. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

3Zoper sklep dedinja A. A. vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uvodoma poudarja, da pravilo, da je v razmerju med vknjiženo lastninsko pravico in nevknjiženo zatrjevano originarno pridobitvijo lastninske pravice praviloma verjetnejša pravica tistega, ki se sklicuje na zemljiškoknjižno stanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ni absolutno. Še posebej če gre za zakonsko domnevo skupnega premoženja, je treba presojo konkretizirati na okoliščine posameznega primera. Ker je sodišče odločitev oprlo na stališče, da je treba domnevo iz 11. člena Stvarnopravnega zakonik (SPZ) brezpogojno postaviti pred domnevo o skupnem premoženju, je materialno pravo uporabilo preozko in formalistično. Dedinja meni, da je treba dati prednost domnevi skupnega premoženja, ker je ta specialnejša od domneve iz 11. člena SPZ. Sodišče je prezrlo pisno izjavo priče C. C. o pritožničinih vlaganjih, da je bilo dokazano skupno bivanje od leta 2005 dalje, izjave prič, da sta pritožnica in zapustnik skupaj načrtovala in gradila hišo ter da je pritožnica vložila svoje prihranke, odpravnino in podedovano premoženje. Argumentacija sodišča je v nasprotju z lastnim povzetkom dokazov. Potrdila o skupnem prebivališču so pogosto v zaostanku oziroma ne odražajo nujno celotnega dejanskega bivalnega stanja. Sodišče je spregledalo časovno sosledje dogodkov. V fazi napotitve na pravdo zadošča, da je trditvena podlaga vsaj enako verjetna kot nasprotna, sodišče je materialnopravno zmotno zahtevalo že "pravdni" dokazni standard. Napačno je ovrednotilo dejstvo, da je B. A. spremenila izjavo o priznanju 1/2 deleža.

Odgovor na pritožbo

4Dedinja B. A. nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5Pritožba ni utemeljena.

6Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava (1. točka prvega odstavka 212. člena Zakona o dedovanju, ZD). Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.

7Sodišče prve stopnje je poudarilo, da si v obravnavanem primeru nasproti stojita dve zakonski domnevi, in sicer domneva lastninske pravice iz prvega odstavka 11. člena SPZ¹ in domneva, ki jo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) oziroma Družinski zakonik (DZ) vzpostavlja glede skupnega premoženja zakoncev.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je po stališču sodišča prve stopnje treba domnevo iz 11. člena SPZ "brezpogojno postaviti" pred domnevo iz ZZZDR oziroma DZ. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, ampak je po natančni oceni vseh trditev in dokazov obeh dedinj zaključilo, da je pravica pritožnice manj verjetna. Domneva o skupnem premoženju, ki bi nastalo med trajanjem zakonske zveze, ni podana, saj sta se zapustnik in pritožnica poročila leta 2012, sporna nepremičnina pa je bila kupljena in hiša zgrajena v letih 2007-2008. Pritožnica je trdila, da je zunajzakonska zveza z zapustnikom obstajala že pred njuno poroko, vendar zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.²

9Od kdaj sta bila A. A. in zapustnik zunajzakonska partnerja, je bilo tudi sicer med sodedinjama sporno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pritožnica glede tega nekonsistentna³, da so bile njene trditve o vlaganjih pavšalne, saj ni niti zatrjevala katera sredstva in koliko le teh je vložila v nakup nepremičnine in v izgradnjo hiše in v zvezi s tem ni predložila nobenih konkretnih dokazil. Pritožbeno sodišče se s takšno oceno strinja, posledično pa tudi s tem, da je pritožničina pravica manj verjetna.

10Sodišče prve stopnje ni prezrlo izjave C. C., ampak jo je ocenilo v 23. točki obrazložitve, s čimer se pritožba sploh ne sooči. Tudi iz izjave te priče izhaja le, da naj bi A. A. vložila v gradnjo hiše svoje prihranke, odpravnino in premoženje, kar brez konkretnih dokazil (kot na primer o višini odpravnine, o sredstvih na računu, dokazil o podedovanem premoženju) še vedno ostaja na ravni pavšalnosti. Po drugi strani je B. A. predložila dokazila o tem, da je zapustnik v obdobju pred nakupom parcele in izgradnjo hiše razpolagal s 115.000 EUR sredstev svojega (posebnega) premoženja.

11Nazadnje je neutemeljen še pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo izrecno izjavo B. A. na prvem naroku dne 25. 3. 2025. V 26. točki obrazložitve se je do nje opredelilo, in sicer, da je šlo za priznanje dejstev, ne pa za dedno izjavo v smislu 138. člena ZD, ki je ne bi bilo mogoče preklicati. Zakaj bi bil tak "pristop vprašljiv", pritožnica konkretizirano ne pojasni, jasno in pravilno pa se je do priznanja dejstev in preklica opredelila sodedinja v odgovoru na pritožbo s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Odločitev pritožbenega sodišča

12Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

13Udeleženki postopka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

¹ Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
² Prim. VSL sklep II Cp 2024/2020 z dne 22. 12. 2020.
³ Sprva je zatrjevala, da je zunajzakonska skupnost obstajala že leta 2002, nato je navedbe spremenila, in sicer, da se je začela leta 2005, ko se je zapustnik preselil k njej.