UPRS Sklep III U 270/2025-15

Omejitev gibanja, ki je bila tujcu, ki se predstavlja kot A. A., državljan Alžirije, odrejena z odločbo Policije, Policijske postaje Črnomelj, št. 2253-12/2025/3 (3J693-66) z dne 19. 10. 2025, po kateri je nastanjen v Centru za tujce, Veliki Otok 44 z, Postojna, je še vedno utemeljena.

Potek postopka

1Policija, Center za tujce (v nadaljevanju: policija, center ali nasprotna udeleženka) je na podlagi prvega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2) dne 31. 12. 2025 sodišču po uradni dolžnosti predložila dokumentacijo in druge pomembne podatke o postopku vračanja tujca, ki se predstavlja kot A. A., rojen ..., državljan Alžirije (v nadaljevanju: tujec ali udeleženec), z mnenjem o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti tega vračanja, in sicer zaradi preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja, ki je bila tujcu odrejena z odločbo Policije, Policijske postaje (v nadaljevanju: PP) Črnomelj, št. 2253-12/2025/3 (3J693-66) z dne 19. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločba o omejitvi gibanja). Z navedeno odločbo je bila tujcu na podlagi ZTuj-2 odrejena omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce na naslovu ..., ker ga je treba odstraniti v skladu z določbami navedenega zakona, in sicer mu je bila omejitev gibanja in nastanitev v centru odrejena od dne 19. 10. 2025 od 14.20 ure do tujčeve odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev.

2V dopisu z dne 31. 12. 2025 je policija navedla, da je bil tujec na podlagi odločbe o omejitvi gibanja, izdane na podlagi 76. in 78. člena ZTuj-2, dne 19. 10. 2025 nastanjen v center. Iz uradnih evidenc izhaja, da je nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo (v nadaljevanju: RS) dne 4. 8. 2024 na območju PP Črnomelj in policistom ob prijetju podal namero za postopek mednarodne zaščite ter bil zato nastanjen v Azilni dom Ljubljana. O njegovi vlogi je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) odločilo z odločbo, št. 2142-3773/2024/9 (1222-13) z dne 27. 1. 2025 (v nadaljevanju: odločba z dne 27. 1. 2025), in sicer je tujčevo prošnjo za mednarodno zaščito zavrnilo in tujcu določilo 10-dnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem bi moral zapustiti območje RS, območje držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in območje držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (v nadaljevanju: schengensko območje). Izreklo mu je tudi ukrep odstranitve in prepovedi vstopa za obdobje enega leta, če v postavljenem roku omenjenih območij ne zapusti. Rok za prostovoljni odhod je, kot navaja nasprotna udeleženka, potekel 14. 3. 2025. Tujec je bil v obdobju od 31. 8. 2024 do 10. 6. 2025 v priporu zaradi preiskave kaznivega dejanja po prvem odstavku 170. člena in drugem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika. Za podaljšanje roka za prostovoljni odhod na podlagi dvanajstega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ-1) ni zaprosil. Po odpustu iz pripora je bil predan v obravnavo policiji, kjer je na PP za izravnalne ukrepe Ljubljana ponovno podal namero za postopek mednarodne zaščite ter bil zato preseljen v Azilni dom Ljubljana, kjer je 17. 6. 2025 podal prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, o katerem je MNZ odločilo s sklepom, št. 2142-3773/2024/17 (1222-07) z dne 20. 6. 2025 (v nadaljevanju: sklep z dne 20. 6. 2025), s katerim je zahtevek zavrglo; ta sklep je postal pravnomočen 18. 10. 2025. Tujca so 19. 10. 2025 prevzeli policisti PP Črnomelj in ga z odločbo o omejitvi gibanja istega dne nastanili v center, saj ga je skladno z določbami ZTuj-2 treba odstraniti, ob tem pa je bilo tudi ocenjeno, da pri njem obstajajo okoliščine, ki izkazujejo nevarnost pobega na podlagi 68. člena ZTuj-2.

3V nadaljevanju dopisa z dne 31. 12. 2025, v katerem podaja mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja tujca, policija pojasnjuje, da tujec ne poseduje veljavnih potovalnih dokumentov in da v postopku njihovega pridobivanja ne sodeluje. Center je 23. 10. 2025 Veleposlaništvo Alžirije v Ljubljani zaprosil za pomoč pri ugotavljanju identitete in pridobitvi potovalnega dokumenta za tujca. Na to zaprosilo še ni prejel dokončnega odgovora, pač pa je Veleposlaništvo Alžirije dne 4. 12. 2025 center obvestilo, da postopek potrjevanja identitete tujca še ni zaključen. Tujec je po nastanitvi v center 23. 10. 2025 ponovno podal namero za postopek mednarodne zaščite in kasneje drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. Policija citira tretji odstavek 34. člena ZMZ-1 ter določbo 36. člena tega zakona, po kateri vlagatelj namere do vložitve prošnje ne sme biti odstranjen iz RS v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, zaposlitev in bivanje tujcev v RS. O drugem zahtevku za postopek mednarodne zaščite je MNZ odločilo s sklepom, št. 2142-3773/2024/35 (1222-07) z dne 30. 10. 2025 (v nadaljevanju: sklep z dne 30. 10. 2025), ki je postal pravnomočen 17. 11. 2025. Dne 15. 12. 2025 je tujec podal prošnjo za izrek milejšega ukrepa na podlagi 81. člena ZTuj-2, o kateri še ni bilo odločeno. Dne 29. 12. 2025 je tudi ponovno podal namero za postopek mednarodne zaščite, v tem postopku še ni bilo odločeno. Tujcu je bilo večkrat predstavljeno in ponujeno vračanje v okviru programa prostovoljnega vračanja in reintegracije, a je to možnost zavrnil. V postopkih centra je večkrat izjavil, da se ne želi vrniti v Alžirijo, zato obstaja sum, da bi pobegnil in se izognil odstranitvi iz RS, ozemlja držav članic EU in schengenskega območja. Zaradi organizacije in izvedbe odstranitve je njegova prisotnost v postopku obvezna. Policija dodaja, da glede na dosedanje izkušnje z Veleposlaništvom Alžirije pričakuje, da bodo v kratkem prejeli dokončen odziv na zaprosilo za pomoč v postopku potrjevanja identitete in izdaje potovalnega dokumenta, tako da bo vrnitev lahko uspešno izvedena.

4Policija, torej nasprotna udeleženka, je k dopisu z dne 31. 12. 2025 priložila: odločbo o omejitvi gibanja, odločbo MNZ z dne 27. 1. 2025, zaprosilo centra Veleposlaništvu Alžirije z dne 23. 10. 2025, dopis centra - posredovanje namere za postopek mednarodne zaščite z dne 23. 10. 2025, dopis MMZ z dne 3. 12. 2025, sporočilo Veleposlaništva Alžirije z dne 4. 12. 2025 ter dokument centra - pregled ukrepov in izvedenih nalog v zvezi s tujcem. Vse navedene listine so bile tujcu vročene 7. 1. 2026. Po pozivu je nasprotna udeleženka sodišču predložila še: zapisnik PP Črnomelj, sestavljen na PP Ljubljana - Center, št. 2253-12/2025/4 (3J693-66) z dne 19. 10. 2025 (v nadaljevanju: zapisnik z dne 19. 10. 2025), odločbo MNZ z dne 27. 1. 2025 s prevodom v arabski jezik in vročilnico ter sklep MNZ z dne 30. 10. 2025 s prevodom v arabski jezik in vročilnico, kar vse je bilo tujcu vročeno na glavni obravnavi.

5Sodišče je dne 9. 1. 2026 opravilo javno glavno obravnavo, ki sta se je udeležila tujec osebno ter za nasprotno udeleženko višja državna odvetnica B. B. Tujec je glavno obravnavo spremljal ob sprotnem tolmačenju sodnega tolmača za arabski jezik C. C. Sodnica je podala poročilo o vsebini zadeve in pojasnila, da se po 79.a členu ZTuj-2 pri upravnem sodišču opravi preizkus utemeljenosti omejitve gibanja tujcu v centru pred iztekom prvega in vsakega nadaljnjega trimesečnega obdobja od odreditve omejitve gibanja. Tujec je bil seznanjen, da ima pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, vključno z dokumenti, ki mu jih je vročilo upravno sodišče v tej zadevi. Sodnica je predstavila vsebino listin, ki jih je predložila nasprotna udeleženka, kar vse je tolmač tujcu prevedel. Tujec je v zvezi z zapisnikom z dne 19. 10. 2025 navedel, da ni bil opravljen razgovor oziroma da tam ni bilo tolmača, da angleški jezik razume bolj slabo, bolje govori francosko, v arabskem jeziku je prejel hišni red glede bivanja v centru. Ko mu je bilo predočeno, da je prejel odločbo o omejitvi gibanja z dne 19. 10. 2025 z delnim prevodom v arabski jezik, tega ni prerekal, pač pa je navedel, da je bil dva dni pred tem v bolnišnici zaradi težav z drogami, alkoholom in dihanjem. Ko mu je bilo predočeno, da mu nasprotna udeleženka očita predvsem, da očitno nima namena upoštevati odločbe MNZ z dne 27. 1. 2025, ki mu nalaga, da zapusti območje RS, držav članic EU in schengensko območje, je izjavil, da je res tako, v matično državo se nima namena vrniti. Ko mu je bilo predočeno, da po podatkih prejete dokumentacije nima osebnih oziroma potovalnih dokumentov, da je zato center zaprosil Veleposlaništvo Alžirije v Ljubljani, da preverijo oziroma potrdijo tujčevo identiteto ter mu izdajo ustrezno dokumente, od omenjenega veleposlaništva pa je center prejel odgovor z dne 4. 12. 2025, da je postopek ugotavljanja oziroma potrditve identitete še v teku, je tujec navedel, da je na poti iz Turčije v Grčijo izgubil vse dokumente. Z veleposlaništvom za pridobitev dokumentov ne sodeluje, niti si tega ne želi. V spis je vložil na listu zapisano ime, naslov in telefonsko številko D. D. ter navedel, da bi lahko bival pri njej. V spis je vložil tudi zdravstveno dokumentacijo, in sicer izvide UKC Ljubljana, Kirurške klinike, Travmatološke ambulante z dne 6. 1. 2025, 20. 11. 2024, 10. 10. 2024 in 13. 8. 2024 ter izvid radiološke preiskave Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 16. 10. 2024. Na vprašanje, od kje pozna D. D., je navedel, da jo je spoznal v Ljubljani konec junija 2025, je medicinska sestra. V njenem stanovanju ni bil, dobila sta se zunaj, v lokalih. Ona ima dva otroka, hčer staro 25 let, in sina, starega 18 let. Stanovanja, kjer bi lahko prebival, pa ne pozna, tam ni bil. Ona mu je resno povedala, da če potrebuje naslov, lahko živi pri njej. Ko je bil nastanjen v centru, jo je zato kontaktiral in napisala mu je izjavo, da je lahko pri njej. Višja državna odvetnica je v zvezi z zapisnikom z dne 19. 10. 2025 izpostavila, da se je tujec v njem odpovedal tolmaču, saj je izjavil, da bo postopek spremljal v angleškem jeziku. Tujec je odvrnil, da mu policisti niso dali možnosti tolmača, z njim se niso nič pogovarjali, bil je v slabem zdravstvenem stanju ter je še imel možnost podati zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, da bi ga vrnili v Azilni dom, kar je potem storil šele v Postojni. Prej je bil svoboden, na Metelkovi je padel, prijatelj je zato poklical rešilca, ki ga je odpeljal v bolnišnico, nato so po dveh dneh prišli ponj in ga odpeljali v Postojno. Odločbo o omejitvi gibanja je prejel, vendar je bil tedaj v slabem zdravstvenem stanju. Dokumentacija o tem bi morala biti v Postojni. Na vprašanje, ali lahko bolj podrobno pojasni, za kakšno zdravstveno stanje je šlo, je povedal, da je zaradi vpliva drog in alkohola padel in bil zato odpeljan v bolnišnico.

6V dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo vse predhodno navedene listine, to so: dopis centra z dne 31. 12. 2025, odločba o omejitvi gibanja, zapisnik z dne 19. 10. 2025, odločba MNZ z dne 27. 1. 2025 s prevodom v arabski jezik in vročilnico, zaprosilo centra Veleposlaništvu Alžirije z dne 23. 10. 2025, dopis centra - posredovanje namere za postopek mednarodne zaščite z dne 23. 10. 2025, dopis MNZ z dne 3. 12. 2025 ter sklep MNZ z dne 30. 10. 2025 s prevodom v arabski jezik in vročilnico, sporočilo Veleposlaništva Alžirije z dne 4. 12. 2025, listina centra - pregled ukrepov in izvedenih nalog, list z naslovom in telefonsko številko D. D. ter na glavni obravnavi predložena zdravstveno dokumentacija tujca (izvidi UKC Ljubljana, Kirurške klinike, Travmatološke ambulante z dne 6. 1. 2025, 20. 11. 2024, 10. 10. 2024 in 13. 8. 2024 ter izvid radiološke preiskave Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 16. 10. 2024).

7Tujec je v zaključni besedi prosil, da se ga izpusti zaradi operacije, na katero čaka od avgusta 2024, poleg tega ima naslov, kjer bi lahko bival izven centra. Od leta 2024 je ves čas v Sloveniji. Višja državna odvetnica je menila, da razlogi, ki jih je navedel, ne morejo biti upoštevni pri odločanju o odpravi omejitve gibanja ter da so podani pogoji, da je tujec še naprej zadržan v centru, saj je sam potrdil, da ne sodeluje pri ugotovitvi identitete, obstoji pa tudi nevarnost begosumnosti glede na grozečo deportacijo.

Presoja sodišča

8Predmet tega postopka je sodni preizkus, ali je še utemeljena omejitev gibanja v centru, ki je bila tujcu odrejena in se izvaja na podlagi odločbe o omejitvi gibanja z dne 19. 10. 2025, izdane na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2.

9Sodišče najprej pojasnjuje, da se tujec, ne glede na podane namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito, utemeljeno obravnava po določbah ZTuj-2. Kot je razvidno iz pojasnil v dopisu z dne 31. 12. 2025 in vpogledanih listin, je bila namreč z odločbo MNZ z dne 27. 1. 2025 zavrnjena tujčeva prošnja za priznanje mednarodne zaščite (1. točka izreka), odločeno je bilo, da z dnem izvršljivosti 1. točke te odločbe postane tujčevo bivanje v RS nezakonito (2. točka izreka), tujcu je bil določen 10-dnevni rok za prostovoljni odhod, ki začne teči z dnem izvršljivosti te odločbe, v katerem mora zapustiti območje RS, območje držav članic EU in schengensko območje (3. točka izreka), odločeno je bilo, da če v danem roku tega ne bo storil, se ga odstrani v izvorno državo Ljudsko demokratično republiko Alžirijo (4. točka izreka), določena mu je bila tudi prepoved vstopa na območje RS, območje držav članic EU in schengensko območje za obdobje enega leta, ki pa se ne izvrši, če zapusti ta območja v roku za prostovoljni odhod (5. točka izreka). Navedena odločba MNZ je postala pravnomočna in izvršljiva 18. 2. 2025. Kot dalje izhaja iz vpogledanih listin, predvsem dopisa policije z dne 31. 12. 2025 in sklepa z dne 30. 10. 2025, je bil tujčev prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v RS zavržen s sklepom MNZ z dne 20. 6. 2025, ki je postal pravnomočen najkasneje 18. 10. 2025 in s tem najkasneje takrat tudi izvršljiv. Glede na povedano se tujec obravnava po določbah ZTuj-2 na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZMZ-1, ki določa, da se po zakonu, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v RS, obravnava oseba, ki je podala drugi ali vsak nadaljnji zahtevek za uvedbo ponovnega postopka po tem, ko je bil že izdan izvršljiv sklep o nedopustnosti prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ali ji je bila izdana izvršljiva odločba o zavrnitvi ponovne prošnje kot neutemeljene.

10Sodišče pa že na tem mestu pojasnjuje tudi, da predmet presoje v tem postopku ni pravilnost in zakonitost odločbe MNZ z dne 27. 1. 2025, sklepa MNZ z dne 20. 6. 2025 ali presoja drugih aktov, izdanih v zvezi s tujčevimi vlogami za mednarodno zaščito. Prav tako se v tem postopku neposredno ne presoja pravilnost in zakonitost odločbe o omejitvi gibanja (za to ima tujec na voljo možnost vložitve tožbe po prvem odstavku 78. člena ZTuj-2), pač pa se preizkusi, ali je omejitev gibanja in nastanitev v centru, ki je bila odrejena in se izvaja po navedeni odločbi, še vedno utemeljena.

11ZTuj-2 v prvem odstavku 76. člena določa, da policija tujcu, pri katerem obstaja nevarnost pobega ali se izogiba postopku vračanja, ali ovira njegovo izvršitev, odredi omejitev gibanja in nastanitev v centru: - če ga je treba odstraniti v skladu z določbami tega zakona; - če ga je v skladu z mednarodno pogodbo treba vrniti, predati ali izročiti pristojnim organom. Po drugem odstavku istega člena ZTuj-2 se z namenom ugotovitve istovetnosti tujca lahko tujcu, katerega istovetnost ni ugotovljena ali obstaja utemeljen sum glede njegove izkazane istovetnosti, izreče omejitev gibanja in nastanitev v centru, če obstaja nevarnost, da bo tujec zapustil ozemlje RS. V skladu s šestim odstavkom 76. člena ZTuj-2 omejitev gibanja lahko traja le toliko časa, kot je potrebno, da se doseže namen iz prvega in drugega odstavka 76. člena ZTuj-2, vendar ne dlje kot šest mesecev. Če tujca tudi po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države, lahko policija z odločbo podaljša omejitev gibanja za največ šest mesecev pod pogoji, ki so določeni v 79. členu ZTuj-2. Kot določa tretji odstavek 76. člena ZTuj-2, če policija oceni, da se lahko namen iz prvega ali drugega odstavka tega člena doseže z milejšimi ukrepi, namesto ukrepa omejitve gibanja in nastanitve v centru uporabi ukrep iz drugega odstavka 81. člena tega zakona. V prvem odstavku 81. člena ZTuj-2 je določeno, da policija po uradni dolžnosti v najkrajšem možnem času po izreku ukrepa omejitve gibanja in nastanitve tujca v centru, ali na prošnjo tujca, ki mu je bil izrečen ukrep omejitve gibanja in nastanitve tujca v centru, izreče milejši ukrep, če se lahko tudi na tak način zagotovi namen iz prvega oziroma drugega odstavka 76. člena tega zakona. V drugem odstavku 81. člena ZTuj-2 pa je določeno, da lahko policija na podlagi prejšnjega odstavka tujcu z odločbo dovoli bivanje izven centra in mu določi eno ali več obveznosti: - določitev kraja prebivanja na določenem naslovu; - naložitev obveznosti rednega javljanja na policijski postaji; - predložitev osebnih dokumentov. V zvezi s prvim odstavkom 76. člena ZTuj-2 je relevanten še 68. člen tega zakona, ki določa, da so okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca: - navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku, kot tudi zavrnitev odvzema biometričnih podatkov; - uporaba lažnih ali ponarejenih osebnih dokumentov, kot tudi namerno uničenje ali kakršna koli drugačna namerna odstranitev obstoječih dokumentov; - vstop v RS v času veljavne prepovedi vstopa; - v zadnjih treh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi pravnomočno izrečena sankcija za prekršek zaradi nezakonitega prebivanja; - jasno izražena namera o nespoštovanju odločbe o vrnitvi; - dejstvo, da je bil tujec v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi v RS pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; - dejstvo, da je bila tujcu v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi v RS najmanj trikrat izrečena pravnomočna sankcija za prekrške po predpisih zoper javni red, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo državno mejo in tujce, orožje ter prepovedane droge.

12Z določbami ZTuj-2 se, kot je razvidno iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, v nacionalno zakonodajo prenaša pravni red EU, med drugim Direktiva o vračanju.¹ Iz uvodnih določb (točka 16) te direktive izhaja, da mora biti uporaba pridržanja z namenom odstranitve omejena in mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. V 15. členu, ki ureja pridržanje, Direktiva o vračanju v prvem odstavku določa: "Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če: (a) obstaja nevarnost pobega ali (b) se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve." Nevarnost pobega po 7. točki 3. člena Direktive o vračanju pomeni, da v posameznem primeru obstajajo razlogi na podlagi objektivnih meril, opredeljenih z zakonom, zaradi katerih se domneva, da bi državljan tretje države, ki je v postopku vrnitve, lahko pobegnil. V skladu z drugim odstavkom 15. člena iste direktive mora biti odločba o pridržanju pisna, v njej morajo biti navedeni dejanski in pravni razlogi. Po tretjem odstavku 15. člena Direktive o vračanju se v vsakem primeru na zahtevo zadevnega državljana tretje države ali po uradni dolžnosti pridržanje pregleda v razumnih časovnih presledkih; v primeru podaljšanja pridržanja pregled nadzira sodni organ.

13Z namenom implementacije citirane določbe tretjega odstavka 15. člena Direktive o vračanju, ZTuj-2 v 79.a členu² ureja poseben institut sodnega preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru. Ta je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar narekuje tudi pravo EU. Upoštevati je namreč treba, da ukrep omejitve gibanja in namestitev v center, ki je vsebinsko pridržanje v smislu Direktive o vračanju, pomeni poseg v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter 5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). To nenazadnje izhaja že iz določbe enajstega odstavka 76. člena ZTuj-2, ki določa, da je med bivanjem v centru gibanje tujca omejeno na območje centra, kjer mora upoštevati pravila bivanja in le izjemoma se mu dovoli gibanje zunaj območja centra. Sodna praksa je že večkrat poudarila, da je obravnavana omejitev gibanja poseg v pravico do osebne svobode, ki pa je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave dopustna v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj, je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti. Ukrep omejitve gibanja je preventivni ukrep, ki preprečuje nezaželene posledice, ki niso v javnem interesu. Za nadaljnje trajanje izvajanja ukrepa omejitve gibanja morajo obstajati zakoniti razlogi za tak ukrep, ki jih določa ZTuj-2, izrečeni ukrep pa mora biti tudi sorazmeren.

14Ob upoštevanju navedenih pravnih izhodišč je sodišče v obravnavanem primeru po tem, ko je prejelo dokumentacijo glede postopka vračanja oziroma odstranitve tujca z mnenjem policije o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja, na izvedeni glavni obravnavi opravilo preizkus utemeljenosti izrečene omejitve gibanja tujcu pred iztekom trimesečnega obdobja od odreditve takega ukrepa.

15Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je ugotovilo na podlagi tožnikovih navedb na glavni obravnavi in oceni tam izvedenih dokazov, sodi, da je omejitev gibanja tujcu še vedno utemeljena. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe o omejitvi gibanja z dne 19. 10. 2025, je bila tujcu omejitev gibanja izrečena ob ugotovitvi, da obstaja nevarnost pobega zaradi jasno izražene namere o nespoštovanju odločbe o vrnitvi, to je pravnomočne in izvršljive odločbe MNZ z dne 27. 1. 2025, ki mu nalaga, da zapusti območje RS, območje držav članic EU in schengensko območje, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj. Sodišče nima nobenega dvoma, da ta ugotovitev drži in da navedena okoliščina, ki je v zakonu (peta alineja 68. člena ZTuj-2 v zvezi s 3. točko 7. člena Direktive o vračanju) opredeljena kot okoliščina, ki kaže na nevarnost tujčevega pobega, še vedno obstoji. Tujec je namreč na glavni obravnavi jasno navedel, da nima namena upoštevati odločbe, ki mu nalaga, da zapusti RS, in da se v matično državo nima namena vrniti. Kot dalje izhaja iz vpogledanih listin in tudi iz navedb tujca, podanih na glavni obravnavi, pa tudi še ni potrjena oziroma ugotovljena istovetnost tujca. Da ta nima nobenega osebnega ali potovalnega dokumenta, niti ni sporno. Center je zato 23. 10. 2025 Veleposlaništvo Alžirije v Ljubljani zaprosil za pomoč pri ugotavljanju identitete in pridobitvi potovalnega dokumenta za tujca. Na to zaprosilo še ni prejel dokončnega odgovora, saj je Veleposlaništvo Alžirije dne 4. 12. 2025 center obvestilo, da postopek potrjevanja identitete tujca še ni zaključen. Tujec je na glavni obravnavi izrecno navedel, da z veleposlaništvom za pridobitev dokumentov ne sodeluje, niti tega ne želi. Glede na navedeno je izkazan še nadaljnji razlog za omejitev gibanja po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 76. člena Ztuj-2. Nasprotna udeleženka pa je tudi izkazala, da tujca zaenkrat še ni bilo mogoče odstraniti, da pa ustrezno izvaja aktivnosti, ki so za to potrebne. Na trajanje pridobivanja potovalnih listin vsekakor vpliva tudi tujčevo jasno izraženo odklanjanje sodelovanja v postopku ugotavljanja njegove identitete in pridobitve dokumentov. Glede na dosedanje aktivnosti nasprotne udeleženke, zbrane podatke in odziv Veleposlaništva Alžirije z dne 4. 12. 2025 sodišče lahko sledi mnenju nasprotne udeleženke, da je odločitev omenjenega veleposlaništva oziroma tujčeve matične države glede izdaje potovalnih dokumentov za tujca utemeljeno pričakovati v kratkem.

16Opisane okoliščine, ki izhajajo iz listinskih dokazov, tujec pa jih je s svojimi navedbami na glavni obravnavi potrdil, po presoji sodišča utemeljujejo mnenje nasprotne udeleženke, da obstaja nevarnost pobega v smislu določbe pete alineje 68. člena ZTuj-2 in da je zaradi realizacije njegove odstranitve iz države nastanitev v centru sorazmeren ukrep za dosego tega cilja. Glede na tujčeve navedbe na glavni obravnavi sodišče dodaja, da tiste navedbe, ki se nanašajo na zapisnik z dne 19. 10. 2025, do drugačne presoje v tem sodnem postopku ne morejo privesti. Tujec ne prereka, da je odločbo o omejitvi gibanja z dne 19. 10. 2025 prejel, v prejšnjem odstavku opisane okoliščine oziroma razlogi, ki so bistveni za odločitev v tem sodnem postopku, pa so mu bili predočeni na glavni obravnavi in jih ni izpodbijal, pač pa s svojimi navedbami izrecno potrdil. Glede na navedeno sklicevanje, da je odločbo o omejitvi gibanja prejel, ko je bil v slabem zdravstvenem stanju, na drugačno presojo sodišča v tem postopku ne more vplivati. Pa tudi sicer so tujčeve navedbe o tem ostale na presplošni ravni in tudi nedokazane. Zdravstvena dokumentacija, ki jo je predložil na glavni obravnavi, to so izvidi UKC Ljubljana, Kirurške klinike, Travmatološke ambulante z dne 6. 1. 2025, 20. 11. 2024, 10. 10. 2024 in 13. 8. 2024 ter izvid radiološke preiskave Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 16. 10. 2024, se (kot je razvidno tudi iz datumov izvidov) ne nanašajo na čas, v katerem je bila izdana odločba o omejitvi gibanja. Tožnikovo sklicevanje, da iz predložene zdravstvene dokumentacije izhaja, da od leta 2024 čaka na operacijo rame, pa na odločitev v tem postopku tudi ne more vplivati. Kot je bilo že pojasnjeno, se v tem postopku ne presoja odločitev o tem, ali (bo) tujec mora(l) zapustiti RS, in torej tudi ne pravilnost in zakonitost odločb, ki se nanašajo na njegove postopke za mednarodno zaščito, pač pa izključno to, ali je še utemeljena omejitev gibanja v centru. Na morebitno operacijo pa lahko čaka tudi v centru.

17Prav tako sodišče glede na vse obrazloženo ne vidi utemeljenih razlogov, da bi izrečeni ukrep omejitve gibanja v centru ocenilo kot nesorazmeren, oziroma razlogov, ki bi upravičevali izrek milejšega ukrepa od omejitve gibanja z nastanitvijo v centru. Tujčeve navedbe na glavni obravnavi, da bi lahko bival pri D. D., sodišča niso prepričale glede na to, da je tujec pojasnil, da v stanovanju, kjer da bi lahko prebival, še sploh ni bil in ga ne pozna, pač pa mu je omenjena povedala, da če potrebuje naslov, lahko živi pri njej ter jo je zato, ko je bil nastanjen v centru, kontaktiral in napisala mu je izjavo, da je lahko pri njej. Vse navedeno jasno kaže, da gre za navedbe oziroma izjavo, podano zgolj za potrebe obravnavanega postopka, torej izključno z namenom, da se tujec izogne namestitvi v centru. Pri čemer je, kot rečeno, na glavni obravnavi tudi jasno izrazil, da nima namena upoštevati odločbe, ki mu nalaga zapustitev območja RS, držav članic EU in schengenskega območja, ter da ne sodeluje in ne želi sodelovati pri potrditvi identitete oziroma pridobitvi osebnih oziroma potovalnih dokumentov. Sodišče na podlagi celote vseh opisanih okoliščin ne vidi razloga, da bi ukrep omejitve gibanja v centru odpravilo kot nesorazmeren; ravno nasprotno, vidi ga kot sorazmeren ukrep ob upoštevanju okoliščin, ki glede na zakonsko ureditev kažejo na nevarnost tujčevega pobega in na njegovo izogibanje postopku odstranitve, ter na drugi strani aktivnosti nasprotne udeleženke za tujčevo odstranitev, ki pa zaradi pridobivanja podatkov o tujčevi identiteti zahteva čas za pridobitev ustrezne potovalne listine pri organih njegove matične države.

18Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je tujcu izrečeni ukrep omejitve gibanja na center, ki se izvaja po odločbi o omejitvi gibanja z dne 19. 10. 2025, še vedno utemeljen in je tudi sorazmeren. Skladno s tem je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

¹ Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
² 79.a člen ZTuj-2 med drugim določa: (1) Policija najmanj 15 dni pred iztekom prvega in vsakega nadaljnjega trimesečnega obdobja od odreditve omejitve gibanja v centru, upravnemu sodišču po uradni dolžnosti v preizkus utemeljenosti omejitve gibanja pošlje odločbo o omejitvi gibanja iz 78. ali 79. člena tega zakona, skupaj z dokumentacijo glede postopka vračanja, ter mnenjem policije o pričakovanjih glede uspešnosti vračanja. (2) Preizkus utemeljenosti omejitve gibanja upravno sodišče opravi po sodniku posamezniku. Upravno sodišče prejeto dokumentacijo glede postopka vračanja tujca ter mnenje policije o pričakovanjih glede uspešnosti vračanja, nemudoma vroči tujcu in razpiše glavno obravnavo. Upravno sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, na kateri ima tujec pravico, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, vključno z dokumenti, ki mu jih je vročilo upravno sodišče. Upravno sodišče za izvedbo glavne obravnave smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja upravni spor. Če upravno sodišče ugotovi, da so zakonski pogoji za omejitev gibanja še vedno utemeljeni, to ugotovi s sklepom. Če upravno sodišče ugotovi, da omejitev gibanja ni več utemeljena, s sklepom policiji naloži, naj tujca nemudoma izpusti iz centra. Upravno sodišče policiji in tujcu vroči svojo odločitev najkasneje en dan pred iztekom preizkusnega obdobja.(3) Zoper sklep upravnega sodišča, s katerim je to ugotovilo, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, lahko tujec v osmih dneh vloži pritožbo na vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče o pritožbi odloči po sodniku posamezniku v osmih dneh.