VSRS Sodba VIII Ips 25/2025

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I. točki izreka spremeni tako, da se pritožba tožnice zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe toženke z dne 27. 3. 2024 v zvezi z odločbo 8. 1. 2024 v delu glede denarne socialne pomoči in da se toženki naloži izdajo nove odločbe, s katero se odloči, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči, pri čemer je toženka dolžna nov akt izdati v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe oziroma da se zadeva vrne toženki v ponovno odločanje (I. točka izreka). Odločbo toženke z dne 27. 3. 2024 v zvezi z odločbo CSD A. z dne 8. 1. 2024 je odpravilo v delu glede pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (II. točka izreka). Razsodilo je, da je tožnica upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (oziroma pravice do plačila obveznega zdravstvenega prispevka) za čas od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 (III. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da sta do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (oziroma pravice do plačila obveznega zdravstvenega prispevka) za čas od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 upravičena tudi B. B. in C. C., razen če obveznega zdravstvenega zavarovanja nimata urejenega iz drugega naslova oziroma če zdravstvenih storitev nimata kritih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (IV. točka izreka). Odločilo je še, da mora toženka tožnici povrniti 50 % potrebnih stroškov postopka (V. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je odpravilo odločbo toženke z dne 27. 3. 2024 v zvezi z odločbo z dne 8. 1. 2024 v delu, ki se nanaša na denarno socialno pomoč in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Pritožbo toženke je zavrnilo in v izpodbijanem delu (II., III., IV. in V. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

3Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 76/2025 z dne 16. 6. 2025 dopustilo revizijo toženke glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se družinska pokojnina, ki jo prejemajo mladoletni otroci upravičenke, ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.

4Toženka v reviziji navaja, da je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da se po analogiji s 14. členom ZSVarPre¹, ki govori o preživnini, družinska pokojnina ne šteje v lastni dohodek. S tem je sodišče druge stopnje kršilo 12. člen ZUPJS² ter določbe ZSVarPre o periodičnih dohodkih. 14. člen ZSVarPre namreč ureja popolnoma drugačno situacijo, saj opredeljuje zmanjšanje lastnega dohodka tistega, ki preživnino plačuje in ne zmanjšanja lastnega dohodka tistega, ki preživnino prejema. Ta določba ureja položaj, ko preživnina predstavlja odhodek (če otrok osebi ni zaupan v vzgojo in varstvo, pa zanj plačuje preživnino, se tej osebi za plačano preživnino lastni dohodek zmanjša, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova). To potrjuje tudi obrazložitev predloga te določbe, objavljena v poročevalcu št. 56 v letu 2010. Prejeta preživnina se skladno s 4. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS upošteva kot dohodek. Takšna ureditev po presoji Ustavnega sodišča (odločba U-I-73/15 z dne 7. 7. 2016) ni v neskladju z Ustavo RS. Tudi Višje delovno in socialno sodišče je v primerljivih zadevah (sodba Psp 63/2024, sodba Psp 44/2023) odločilo, da se preživnina upošteva pri ugotavljanju dohodka. Sodišče druge stopnje se je v tej zadevi s svojim načinom tolmačenja zakonodaje postavilo v vlogo zakonodajalca in mimo dopustnih pristojnosti tolmačenja določb samo kreiralo pravo. Ker sodišče druge stopnje ni uporabilo jasnih zakonskih določb glede upoštevanja dohodkov (družinske pokojnine mladoletnih otrok), je odločitev contra legem in ni ustavno skladna oziroma so meje ustavno skladne razlage močno presežene. Niti z razlagami spornih določb členov ni mogoče obiti jasnega namena zakonodajalca, da se tovrstni dohodek upošteva. Zato je treba ugotoviti, da se tudi družinska pokojnina v predmetni zadevi všteva v lastni dohodek, kot je bilo to pravilno odločeno v predsodnem upravnem postopku in kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje. Družinska pokojnina se všteva v lastni dohodek družine skladno z drugim odstavkom 12. členom ZUPJS, saj ne predstavlja izjeme po drugem odstavku 12. člena ZUPJS, ustreza pa tudi periodičnemu dohodku iz 21. člen ZSVarPre.

5Tožnica v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Vztraja, da je družinska pokojnina mladoletnih otrok izključena iz upoštevanja materialnega položaja tožničine družine. Z drugačno razlago bi bilo kršeno določilo 14. člena Ustave, ki prepoveduje različno obravnavanje v podobnih primerih in 19. člena Ustave, ki govori o načelu največje koristi otroka. Če zakon priznava preživnino kot dohodek oziroma premoženje, ki se ne upošteva kot dohodek družine, potem je treba na enak način obravnavati tudi družinsko pokojnino, saj je namen obeh dohodkov isti. Če bi se tožnici odvzela pravica do prejemkov iz javnih sredstev, ker otroka prejemata družinsko pokojnino po umrlem očetu, ne bi pa se ji ta sredstva odvzela, če bi otroka prejemala preživnino od živečega očeta, bi bilo to v nasprotju s 14. členom Ustave.

6Revizija je utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP³). Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8Center za socialno delo A. je kot prvostopenjski organ z odločbo z dne8. 1. 2024 med drugim ugotovil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči. Ugotovil je, da je lastni dohodek družine, pri ugotavljanju katerega je upošteval tudi družinsko pokojnino tožničinih mladoletnih otrok, presegal znesek minimalnega dohodka tožnice oziroma družine (tega je prvostopenjski organ določil ob upoštevanju 26. člena ZSVarPre), zato tožnica za pridobitev te pravice ni izpolnjevala pogojev. Takšno odločitev je potrdila toženka z odločbo z dne 27. 3. 2024. V tej odločbi je med drugim pojasnila tudi, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka družine glede na drugi odstavek 12. člena ZUPJS upošteva tudi družinska pokojnina, saj ne spada med izjeme, ki jih ta zakon našteva.

9Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in tožničino razlogovanje, da bi morala biti družinska pokojnina njenih mladoletnih otrok izvzeta iz ugotavljanja lastnega dohodka družine, ker naj bi predstavljala neke vrste nadaljevanje preživnine, ki sta jo njena otroka prejemala do očetove smrti. Pri tem se je sklicevalo na 12. člen ZUPJS in pojasnilo, da tako ZUPJS kot ZSVarPre jasno določata, da so pokojnine periodični dohodek. Pridobitev pravice do družinske pokojnine ne pomeni nadaljevanja preživninskega razmerja, kar potrjuje tudi dejstvo, da je družinsko pokojnino, ki jo prejemata otroka tožnice, dodelil ZPIZ, ki je edini pristojen za odločanje o tej pravici. Družinska pokojnina je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa iz družinskopravnega razmerja. Presodilo je, da je toženka pri ugotavljanju lastnega dohodka tožničine družine pravilno upoštevala tri člane tožničine družine (po 10. členu ZUPJS), pravilno je upoštevala periodične dohodke iz naslova pokojnin, pri čemer tožnica višine prejemkov otrok ni izpodbijala. Pravilno je bil določen tudi ponder, višina lastnega dohodka (ob upoštevanju periodičnih dohodkov iz naslova pokojnin) in minimalni dohodek. Kar je lastni dohodek družine presegal minimalni dohodek, je zaključilo, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.

10Sodišče druge stopnje pa je presodilo, da se družinska pokojnina mladoletnih otrok tožnice ne upošteva v lastni dohodek družine oziroma da se ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Navedlo je sicer, da so dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, taksativno določeni v 12. členu ZUPJS, vendar pa je treba pri razlagi in uporabi te določbe upoštevati tudi druge sestavine celotnega pravnega sistema in namen pravic iz javnih sredstev. Opozorilo je na obveznost staršev, da preživljajo svoje otroke najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti (183. člen DZ⁴) in da so enaki pogoji na strani upravičenca določeni tudi pri družinski pokojnini otrok (prvi odstavek 57. člena ZPIZ-2⁵). Ob tem je pojasnilo, da je glede na 14. člen ZSVarPre le preživnina izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta določba ne vključuje družinske pokojnine, čeprav ta prejemek deli enako usodo kot preživnina (namenjena je otrokom). Zato je zaključilo, da je treba kljub dejstvu, da je družinska pokojnina priznana na podlagi ZPIZ-2, preživnina pa na podlagi DZ, šteti, da gre pri obeh prejemkih v okoliščinah konkretnega primera z vidika upravičenca za enakovrstni dajatvi, ki ju upravičenec prejema periodično. Obrazložilo je, da se glede na ustavnoskladno razlago 14. člena ZSVarPre ta določba razteza tudi na družinsko pokojnino, da ima družinska pokojnina lastnost preživnine, ta pa se po 14. členu ZSVarPre ne všteva v lastni dohodek družine. Zato je tudi družinska pokojnina izključena iz ugotavljanja materialnega položaja družine. Sodišče druge stopnje je torej presodilo, da se kljub določbi 12. člena ZUPJS družinska pokojnina na podlagi 14. člena ZSVarPre ne upošteva pri ugotavljanja lastnega dohodka družine.

11Odločitev sodišča druge stopnje je materialnopravno zmotna.

12ZSVarPre v 14. členu (ta člen ima podnaslov "zmanjšanje lastnega dohodka") določa, da se od lastnega dohodka odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora. Po prvem odstavku 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

1314. člen ZSVarPre se ne nanaša na ugotavljanje lastnega dohodka osebe, ki je obenem tudi prejemnik preživnine (kot sta v tej revizijski zadevi mladoletna otroka tožnice), temveč ureja lastni dohodek osebe, ki je obenem tudi zavezanec za plačilo preživnine. Tej osebi se od lastnega dohodka, ki predstavlja osnovo za odločitev o tem, ali je upravičena oziroma v kakšni višini je upravičena do pridobitve pravice iz javnih sredstev, odšteje preživnina, ki jo je bila dolžna izplačati upravičencu do preživnine (v višini, kot jo predeljuje 14. člen ZSVarPre). Izplačilo bodisi sporazumno dogovorjene bodisi po sodišču določene preživnine je zakonska obveznost zavezanca, zato je razumljivo, da se izplačana preživnina v višini, ki jo določa 14. člen ZSVarPre, ne všteva v lastni dohodek zavezanca. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da bi se zavezancu v lastni dohodek štela sredstva, s katerimi si materialne varnosti ne bi mogel zagotavljati.⁶

14Takšno razlago 14. člena ZSVarPre potrjuje tudi 13. člen ZUPJS, ki ureja zmanjšanje dohodka in ki v 1. točki prvega odstavka med drugim določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za izplačane preživnine (torej za preživnine, ki jih je oseba izplačala in ne za preživnine, ki jih je oseba prejela).

15Pravilnost zgornjega stališča končno potrjuje tudi obrazložitev 13. in 14. člena Predloga ZSVarPre, objavljenega v Poročevalcu Državnega zbora z dne 5. 5. 2010 (EPA 1030-V), kjer je navedeno, da se obratno kot v 13. členu ZSVarPre⁷, po 14. členu ZSvarPre odštejejo preživninske obveznosti, ki jih oseba izpolnjuje na podlagi izvršljivega pravnega naslova (npr. notarskega zapisa), vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

16Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ob zmotni uporabi 14. člena ZSVarPre preseglo ustavno skladno razlago 12. člena ZUPJS in nepravilno presodilo, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka tožnice, ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka družine oziroma njenega materialnega položaja.

17Neutemeljena je tudi navedba tožnice v odgovoru na revizijo o tem, da bi bile s tem, ko bi se družinska pokojnina upoštevala v lastni dohodek družine, kršene določbe 14., 19., 53. in 56. člena Ustave RS. To navedbo tožnica utemeljuje predvsem s primerjavo med preživnino, ki sta jo s strani očeta prejemala mladoletna otroka tožnice in za katero navaja, da se ne všteva v dohodek družine, ter družinsko pokojnino otrok po pokojnem očetu. Tožnica pri tem prezre, da se na podlagi 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS tudi preživnina upošteva v ta dohodek.⁸ Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-73/15-28 z dne 7. 7. 2016 med drugim ugotovilo, da 4. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS ni v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno vrhovno sodišče zaključuje, da z upoštevanjem družinske pokojnine v lastni dohodek družine niso kršene zgoraj navedene določbe Ustave RS.

18Glede na navedeno je vrhovno sodišče reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

19Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

¹ Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.
² Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št.62/10 in nasl.
³ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.
⁴ Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.
⁵ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.
⁶ Konkretno to pomeni, da bi se 14. člen ZSVarPre upošteval v primeru, če bi bil vlagatelj zahteve za priznanje denarne socialne pomoči oziroma drugih pravic iz javnih sredstev oče tožničinih otrok, ki je bil zanju dolžan plačevati preživnino.
⁷ Ta člen določa primer, ko se lastni dohodek upravičenca poveča.
⁸ Po citirani določbi se v dohodek, ki se upošteva, štejejo tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka tega zakona pa do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, če ne bi imeli drugih dohodkov.