VSL Sklep III Cp 2323/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog s 17. 7. 2025 ugodi, plačilni nalog razveljavi ter določi nova višina sodne takse - 4.720 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog s 17. 7. 2025, s katerim je bil pozvan k doplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 7.800 EUR.

2Tožnik, ki sklep izpodbija zaradi kršitve določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču predlaga, da sprejme sklep, da znaša sodna taksa 2.781 EUR za primarni in 927 EUR za podredni tožbeni zahtevek.

Trdi, da je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnin v času izdaje plačilnega naloga, namesto v času vložitve tožbe, kot to določa 3. odstavek 19. člena ZST-1¹. Moralo bi upoštevati vrednosti, še preden je GURS 18. 5. 2025 objavil nove posplošene vrednosti nepremičnin. V času vložitve tožbe je vrednost nepremičnin znašala 334.791,35 EUR. Sodišče ne bi smelo upoštevati vrednosti parcel 1220/2 in *214, obe k. o. 0000 X., ki nista predmet dedovanja. Vrednost nedenarnega zahtevka ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnine, temveč gre za oceno tožnikovega pravnega interesa. Ta znaša polovico vrednosti zapuščine (167.395,68 EUR), saj bi tožnik in toženka v primeru zakonitega dedovanja dedovala vsak polovico zapuščine.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Za odločanje v tej zadevi je pravno pomembno naslednje dejansko stanje:

- tožnik s tožbo primarno uveljavlja ničnost oporoke pokojnega A. A. s 7. 7. 2023, podredno pa njeno razveljavitev. Upoštevaje navedeno vrednost spornega predmeta (25.000 EUR za primarni in 25.000 EUR za podredni tožbeni zahtevek) je bil s plačilnim nalogom z 11. 4. 2025 pozvan k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 900 EUR. Dolžno sodno takso je v celoti poravnal.

- Na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 44. člena ZPP² in 1. odstavka 31. člena ZST-1³ je sodišče prve stopnje s sklepom z 10. 7. 2025 odločilo, da je vrednost spornega predmeta 480.597,41 EUR za primarni tožbeni zahtevek in 480.597,41 EUR za podredni tožbeni zahtevek. Glede na novo določeno vrednost spornega predmeta je tožnika s plačilnim nalogom s 17. 7. 2025 pozvalo k doplačilu razlike med dolžno (8.700 EUR) in že poravnano (900 EUR) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

- Izpodbijana taksna odmera temelji na ugotovitvah, (1) da v zapuščino po pokojnem A. A. spadajo nepremičnine, katerih skupna vrednost po podatkih GURS (in upoštevaje ustrezne solastniške deleže) znaša 538.160,92 EUR, ter sredstva na zapustnikovem bančnem računu v višini 1.004,35 EUR (skupaj 539.165,27 EUR), (2) da uporabljene posplošene vrednosti GURS, objavljene 18. 5. 2025, izkazujejo stanje na nepremičninskem trgu na dan 1. 1. 2025. Taksna odmera je kljub napačno določeni vrednosti spornega predmeta (v sklepu z 10. 7. 2025) po presoji sodišča prve stopnje pravilna (pri vrednosti spornega predmeta nad 470.000 EUR znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 6.525 EUR za primarni tožbeni zahtevek in tretjino tega zneska za podredni tožbeni zahtevek, skupaj 8.700 EUR).

5Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta (3. odstavek 44. člena ZPP), je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Navedbe o vrednosti spornega predmeta, s katerimi pritožnik izpodbija odmero sodne takse, so torej dopustne (v primeru drugačnega stališča bi bila strankina pravica do pravnega sredstva zoper taksno odmero zgolj navidezna), in tudi delno utemeljene.

6Pri določitvi vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnih zahtevkov je treba upoštevati, da ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni, s tem ko v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Njen pravni interes ni vedno enak ekonomskemu, vendar ne more biti poljuben, kolikor sproži vprašanje o stvarni pristojnosti. Vrednost spornega predmeta je podlaga za taksno odmero (16. in 19. člen ZST-1), zato ima sodišče zakonsko pooblastilo za določitev prave (realne) vrednosti tudi v primeru strankine očitno napačne (prenizke) navedbe vrednosti spornega predmeta. V obeh opisanih primerih se torej dispozicija tožeče stranke umakne oceni sodišča, ki se na primeren in hiter način prepriča o vrednosti spornega predmeta.

7Podatki GURS, ki so javno dostopni, predstavljajo hiter in primeren način za ugotavljanje pravilne vrednosti spora. Z argumentom, da se je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 5. člena Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin⁴ oprlo na posplošene vrednosti nepremičnin, ki izkazujejo stanje na nepremičninskem trgu na dan 1. 1. 2025, se pritožnik vsebinsko ne sooči. Tožnik je tožbo vložil 6. 3. 2025, zato vrednotenje nepremičnin po stanju na dan 1. 1. 2025 ustreza pravilu iz 3. odstavka 19. člena ZST-1, da je za plačilo sodne takse odločilna vrednost zahtevka ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja.

8Tožnik ni izkazal, da parceli 1220/2 in *214, obe k. o. 0000 X., navedeni v zapisniku zapuščinskega sodišča (priloga A2), nista del zapuščine. Po zemljiškoknjižnih podatkih je namreč pokojni A. A. solastnik (z deležem do 35/3456) obeh parcel. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da njuna vrednost (upoštevajoč solastniški delež 35/3456) ne bi smela biti zajeta v ugotovljeno vrednost zapuščine.

9Glede na vsebino tožbenega zahtevka (tožnik uveljavlja neveljavnost oporoke, ki se nanaša na celotno zapustnikovo premoženje) je sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti spornega predmeta upoštevalo vrednost celotnega zapustnikovega premoženja (v Sloveniji). Tožnik pravilno opozarja na zmotnost takšnega pristopa, saj ocene njegovega interesa za odločitev o zahtevku ni mogoče enačiti z vrednostjo celotne zapuščine. Njegov pravni interes je v tem, da v posledici neveljavne oporoke nastopi zakonito dedovanje, na podlagi katerega bo lahko dedoval polovico zapuščine (drugo polovico bi dedovala toženka)⁵.

10Osnova za taksno odmero je pravilna vrednost spornega predmeta - znesek 269.582,64 EUR (539.165,27 EUR EUR/2), in sicer ločeno za primarni in podredni tožbeni zahtevek. Sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 1111 ZST-1 tako znaša 5.620 EUR (4.215 EUR za primarni in 1.405 EUR za podredni tožbeni zahtevek)⁶.

11Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru zoper plačilni nalog s 17. 7. 2025 ugodilo, plačilni nalog razveljavilo ter upoštevaje že izvedeno plačilo (900 EUR) določilo novo višino sodne takse - 4.720 EUR⁷ (smiselno 3. odstavek 34. a člena ZST-1, 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1). Zaradi plačila te takse bo sodišče prve stopnje tožniku poslalo nov plačilni nalog, ki bo sestavni del tega sklepa. V ostalem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.

12Pritožnik se z vloženo pritožbo ni razbremenil taksne obveznosti (v tem smislu torej s pritožbo ni uspel), zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.
² Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. V 3. odstavku 44. člena ZPP je določeno, da se mora sodišče v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
³ Po 1. odstavku 31. člena ZST-1 v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.
⁴ Ur. l. RS, št. 31/2025.
⁵ Če bi tožnik uveljavljal delno neveljavnost oporoke (glede polovice zapustnikovega premoženja), bi bil takšen zahtevek označen kot nesklepčen.
⁶ Pri vrednosti 269.582,64 EUR znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 3 - kratnik osnovne takse, kot je določena v Prilogi 1 k ZST-1 (1.405 EUR), tj. 4.215 EUR. Za podredni zahtevek se plača tretjina takse, predpisane za ta zahtevek (3. odstavek 18. člena ZST-1), torej osnovna taksa (1.405 EUR).
⁷ 5.620 EUR - 900 EUR