VSL Sklep III Cp 2189/2025

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1V obravnavani zadevi je tožnik, kot solastnik nepremičnine, vložil tožbo zoper ostale solastnike (tožence) za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini. Ugotovljeno je bilo, da je prva tožena stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, zato je sodišče prve stopnje postopek v tem delu prekinilo, tožnika pozivalo na popravo tožbe in navedbo dedičev, nato pa tožbo zoper prvo toženo stranko zavrglo. Takšna odločitev je bila s strani pritožbenega sodišča razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje z navodilom, naj najprej sprejme odločitev o nadaljevanju postopka,¹ nato pa odloči o imenovanju začasnega zastopnika ali skrbnika za posebni primer prvi toženi stranki.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prvi toženi stranki postavilo skrbnika za posebni primer, in sicer Center za socialno delo X., z namenom varstva njenih pravic in pravnih koristi ter zastopanja v (navedenem) pravdnem postopku.

3Zoper sklep se iz vseh razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku² pritožuje skrbnik za posebni primer - CSD. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da prvi toženi stranki postavi začasnega zastopnika ali skrbnika za posebni primer iz seznama odvetnikov. Podredno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. CSD pred imenovanjem za skrbnika za posebni primer ni bila dana možnost izjave o predlogu tožnika, ta mu ni bil niti vročan. S tem je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako CSD predhodno ni bil pozvan k podaji mnenja o osebi skrbnika, kot določa tretji odstavek 272. člena Družinskega zakonika.³ Organ, ki skrbnika imenuje, mora upoštevati namen skrbništva in izbrati osebo ali institucijo, ki bo glede na svoje lastnosti in sposobnosti lahko najbolje poskrbela za varovančeve pravice. Naloga CSD ni kvalitetno zastopanje pred sodišči, ampak skrb za osebe v socialni stiski ter nudenje psihične, socialne in finančne podpore. V konkretni zadevi gre za zastopanje v kompleksni pravni zadevi, ki terja precejšnje pravno znanje. Prav tako ne gre za varstvo posameznika, pač pa nedoločenega kroga oseb. CSD svoje naloge opravlja po pooblaščenih strokovnih delavcih, ki so usposobljeni na področju socialnega varstva. Po mnenju pritožnika zato ni najprimernejša izbira za skrbnika, sodišče prve stopnje niti ne obrazloži, zakaj se je odločilo zanj. Razlogi, ki so podani, so vezani izključno na krajevno pristojnost CSD. Iz sklepa ni vidno, da bi sodišče prve stopnje sploh presojalo vprašanje, katera od več možnosti, bi bila za zavarovanje pravic in koristi prve tožene stranke najboljša. S tem je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Da mora sodišče prve stopnje presojo o skrbniku za posebni primer opraviti glede na predmet zahtevanega sodnega varstva in temu primerno strokovno znanje, je opozorilo že VSRS. Po analogiji postavitve začasnega zastopnika (82. člen ZPP) bi se morala izbira opraviti med odvetniki oz. drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Pri izbiri skrbnika bi se morala tehtnica prevesiti na stran pravnega strokovnjaka. Dejanske okoliščine konkretne zadeve so nepojasnjene, saj ne tožnik ne sodišče prve stopnje nista uspela pridobiti podatkov o tem, v kakšni fazi je zapuščinski postopek po prvi toženi stranki. Posledično je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. CSD meni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi imenovati začasnega zastopnika. Obstoji namreč sodna praksa, ki imenovanju skrbnika za posebni primer neznanim dedičem za zastopanje v pravdnem postopku nasprotuje, češ da se na ta način ne da odpraviti pomanjkljivosti (neizkazane absolutne procesne predpostavke sposobnosti biti stranka).

4Pritožba je utemeljena.

5Namen skrbništva in skrbnika za posebni primer je varovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (tretji odstavek 239. člena DZ). Od preostalih oblik skrbništva se razlikuje v tem, da ne pomeni postavitve (osebe) pod skrbništvo, temveč le postavitev skrbnika v določeni zadevi ali spornem položaju. S tem se zagotovi pomoč osebi, ki sama ni sposobna poskrbeti za svoje pravice, kot tudi odsotni osebi oz. neznanemu lastniku premoženja, ki v nekem trenutku (in le prehodno) nima možnosti poskrbeti za svoje pravice in koristi.⁴

6Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga lahko po 268. členu DZ postavi tudi sodišče, pri čemer je to lahko tudi pristojni CSD. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da v nasprotju s prepričanjem pritožnika, takšna odločitev sodišča (skladno z 244. členom DZ) ni vezana na njegovo soglasje oz. predhodno izjavo, prav tako ne na sam predlog. Pravice do izjave tako sodišče prve stopnje ni kršilo.

7V vsakem primeru pa mora sodišče izbiro opraviti upoštevajoč konkretne okoliščine zadeve. Povedano drugače, sodišče mora skrbnika za posebni primer izbrati glede na predmet zahtevanega sodnega varstva in strokovno znanje, ki je (oz. bo) potrebno, da se bodo pravice in pravne koristi prve tožene stranke (t.j. nedoločenega kroga oseb oz. dedičev) kakovostno zavarovale. Svojo odločitev mora sprejeti tehtno in premišljeno ter jo je dolžno ustrezno obrazložiti.⁵ Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo, sklep je (najmanj) preuranjen in ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih za sprejeto odločitev. Pritožbeno sodišče deli pritožben pomislek o pravilnosti ocene, da bi v konkretni zadevi, ko zapuščinski postopek še ni končan,⁶ predvsem pa potencialni dediči (še) niso znani, ravno CSD lahko najbolje zavaroval koristi prve tožene stranke.

8Zaradi podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V tem naj temeljito pretehta, kdo bi bil najprimernejši skrbnik za posebni primer in svojo odločitev utemelji predvsem na okoliščinah konkretnega primera in naravi postopka. Sočasno naj upošteva nujnost kakovostnega varovanja pravic in koristi prve tožene stranke.

¹ Kar je storilo s sklepom z dne 25. 7. 2025.
² Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Uradni list RS, št. 15/17, v nadaljevanju DZ.
⁴ B. Novak, Komentar družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, str. 779-780.
⁵ Gl. VSRS Sklep II Ips 35/2019 z dne 18. 4. 2019.
⁶ Gre za osebo, umrlo v tujini, kar bistveno vpliva na trajanje zapuščinskega postopka.