VSRS Sklep II Ips 13/2025

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je za dediče pokojnega A. A., rojenega ..., nazadnje stanujočega ..., ki je umrl 28. 9. 2019, razglasilo na podlagi zakona: ženo B. A., EMŠO: ..., sina C. A., EMŠO: ..., hčer D. A., EMŠO: ..., in sina E. A., EMŠO: ..., vsakega do 1/4 celote (I. točka izreka). Zapuščino obsegajo: neizplačana denarna sredstva pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 94,92 EUR in stanje na računu SI56 0410 5020 5873 998, odprtem pri Banki, v višini 6.172,52 EUR (II. točka izreka). Vrednost čiste zapuščine znaša 1.267,44 EUR (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo dedičev C. A., D. A. in E. A. zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Razlogi sodišča druge stopnje¹

3Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi zapisalo samo, da se navedbe v pritožbi nanašajo izključno na sklep sodišča prve stopnje o napotitvi na pravdo z dne 23. 12. 2022, o katerem je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 27. 3. 2023 že pravnomočno odločilo. Eden izmed učinkov pravnomočnosti je tudi v prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari in vezanosti na vsebino odločitve. Zato je vložitev predmetne pritožbe, v kateri se takšni učinki celo analizirajo in poudarjajo, primer zlorabe procesnih pravic.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

4Zoper sklep sodišča druge stopnje so dediči C. A., B. A. in E. A. predlagali dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 504/2023 z dne 7. 3. 2024 predlogu za dopustitev revizije (delno) ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali se je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu v zadostni meri opredelilo do pritožbe dedičev C. A., D. A. in E. A. zoper sklep o dedovanju.

Povzetek revizijskih navedb²

5Dediči C. A., B. A. in E. A. so po sklepu o dopustitvi revizije zoper sklep sodišča druge stopnje vložili pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdijo, da sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo na nobeno njihovo pritožbeno navedbo iz pritožbe z dne 11. 7. 2023, v kateri so zatrjevali postopkovno kršitev, napačno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Zato sodišču druge stopnje očitajo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kršitev pravice do pritožbe in do enakega varstva pravic. Navajajo, da so v pritožbi z dne 11. 7. 2023 zoper sklep o dedovanju sodišču prve stopnje očitali, da ni upoštevalo sodbe III P 106/2021 z dne 13. 12. 2021; da je ugotovilo napačen znesek na pokojnikovem računu; in da bi se morala zapuščina deliti na tri (in ne štiri) dele. Ker je obrazložitev v izpodbijanem sklepu sodišča druge stopnje tako neverjetna, so preverili tudi v zapuščinskem spisu, ali so morda pomotoma vložili (še enkrat) pritožbo z dne 23. 1. 2023 zoper sklep o napotitvi na pravdo namesto pritožbe z dne 11. 7. 2023, vendar so ugotovili, da se v spisu nahaja prava pritožba. Zato predlagajo, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

6Revizija je bila vročena (so)dedinji B. A., ki nanjo ni odgovorila.

7Po 371. členu ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistega konkretnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena.

8Revizija je utemeljena.

O obveznosti opredelitve sodišča do navedb strank

9Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave oziroma pravice do kontradiktornega postopka po 5. členu ZPP. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter se do njih, če so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.³ Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.⁴ Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s pravico do neposrednega izjavljanja v postopku in predlaganja dokazov ter pravico navajati pravna naziranja ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana.⁵

Presoja okoliščin konkretnega primera

10Predmet presoje v obravnavani zadevi je sklep o dedovanju po pokojnem A. A. Iz vsebine izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje namesto pritožbe dedičev z dne 11. 7. 2023 zoper sklep o dedovanju obravnavalo pritožbo dedičev z dne 23. 1. 2023, ki so jo ti vložili zoper sklep sodišča prve stopnje o napotitvi na pravdo z dne 23. 12. 2022. Iz sodnega spisa izhaja, da so dediči zoper sklep o dedovanju z dne 7. 6. 2023 v zakonskem petnajstdnevnem roku vložili pritožbo z dne 11. 7. 2023 (list. št. 207 in 208 sodnega spisa), ki pa jo je sodišče druge stopnje očitno prezrlo. Iz vsebine izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje je namreč razbrati, da se pritožbeno sodišče z argumenti dedičev v pritožbi z dne 11. 7. 2023, ki se nanašajo na procesne kršitve sodišča prve stopnje, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava, sploh ni seznanilo, jih ni obravnavalo in posledično nanje tudi ni obrazloženo odgovorilo.

11Revidenti v reviziji zato utemeljeno opozarjajo, da je sodišče druge stopnje s tem, ko je enostavno prezrlo njihovo pritožbo zoper sklep o dedovanju, kršilo njihovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker dedičem s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih pritožbenih navedb pred sodiščem druge stopnje. Opustitev vsakršnega odgovora na pritožbene navedbe dedičev pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave) in pritožbe (25. člen Ustave).⁶

Odločitev o reviziji

12Vrhovno sodišče je ob ugoditvi reviziji sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče naj v ponovljenem postopku odgovori na pritožbene navedbe pritožnikov v pritožbi z dne 11. 7. 2023, na katere do sedaj ni bilo odgovorjeno.Odločitev o stroških postopka

13Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Sestava senata in glasovanje

14Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Vrhovno sodišče razlogov sodišča prve stopnje ne povzema, ker je sporna samo pomanjkljiva obrazložitev sodišča druge stopnje.
² Vrhovno sodišče se pri povzetku revizijskih navedb omejuje samo na zadostno opredelitev pritožbenega sodišča do pritožbenih navedb pritožnikov, ker je bila revizija dopuščena samo v tem obsegu.
³ Odločbi Ustavnega sodišča RS Up 39/95 z dne 16. 1. 1997 in U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča RS Up 373/97 z dne 22. 2. 2001.
⁵ Primerjaj zadevo II Ips 91/2020 z dne 6. 4. 2022.
⁶ Primerjaj A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 236-239 in str. 398-402.