VSL Sodba I Cpg 101/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da se je toženka dolžna v 15 dneh izseliti iz tožničinega poslovno industrijskega objekta na naslovu A. cesta 20, B., to je nepremičnin z ID znaki: parcele 431/2, 432/5, 432/8 in 432/9, ter jih proste oseb in stvari izročiti tožnici skupaj z vsemi ključi (I. točka izreka). Toženko je zavezalo tudi k plačilu 2.195,64 EUR tožničinih pravdnih stroškov v roku 15 dni, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Iz tožbenih trditev je povzelo, da je tožnica lastnica obravnavanih nepremičnin, ki jih je z dne 1. 1. 2023 sklenjeno najemno pogodbo oddala v najem toženki za določen čas (do 31. 12. 2023). Ob izteku najemnega razmerja je tožnica toženko obvestila o njegovem prenehanju in o tem, da ga ne bo podaljšala, prav tako jo je pozvala k predaji oziroma izpraznitvi in izročitvi nepremičnin. Toženka pozivom ni sledila in ima nepremičnine še vedno v neposredni posesti ter jih uporablja proti tožničini volji. Navedene trditve je sodišče prve stopnje štelo za priznane, ker toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, čeprav ji je bila pravilno vročena v odgovor. Presodilo je, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj tožbene trditve glede na določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o najemni pogodbi utemeljujejo tožbeni zahtevek in niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, prav tako pa ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

2Zoper zamudno sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je ob preizkusu procesnih predpostavk ugotovilo, da se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 24. 2. 2025 (objavljen istega dne) nad toženko začel stečajni postopek. Ker se je to zgodilo po vložitvi pritožbe oziroma izteku rokov za opravo dejanj v tem pritožbenem postopku, prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne ovira izdaje odločbe višjega sodišča (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP), ki bo vročena stečajnemu upravitelju (251. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

6Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo skladno z določbami ZPP. Podatki spisa potrjujejo razloge izpodbijane sodbe, da je bila tožba na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP dne 2. 5. 2024 pravilno vročena v odgovor toženki (vročilnica pod r. št. 5), ki na tožbo ni odgovorila v predpisanem roku 30 dni (rok se je iztekel 3. 6. 2024), temveč šele 13. 6. 2024, torej prepozno (277. člen ZPP).

7Zmoten je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni presojalo celotnih zemljiškoknjižnih izpiskov, ki poleg podatka o lastništvu nepremičnin razkrivajo tudi, da so obremenjene z osebno služnostjo stanovanja in stvarnega bremena preužitka v korist C. C. in D. C. Ti podatki so res razvidni iz tožbi priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov, vendar pa niso v nasprotju z dejstvi, na katere se opira tožbeni zahtevek (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Okoliščina, da imata omenjena upravičenca (tretji osebi) na nepremičnini osebno služnost stanovanja ali preužitek, namreč ne nasprotuje trditvam tožnice, da je lastnica te nepremičnine in da jo je toženki oddala v najem za določen čas, ki je potekel, toženka pa se na njene pozive za vrnitev nepremičnine ni odzvala. Ker je tako in ker osebne služnosti in stvarnega bremena ni nihče (pravočasno) zatrjeval, temveč ju razkriva zgolj tožničino dokazno gradivo, ti podatki ne bi ovirali izdaje zamudne sodbe niti v primeru, če bi po materialnem pravu narekovali zavrnitev tožbenega zahtevka. Če trditve o dejstvu ni, tudi ni nasprotja s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).¹ Toženka, ki ji je bila tožba skupaj s temi dokazi vročena, bi lahko nanjo pravočasno odgovorila in obravnavane okoliščine vnesla v trditveno podlago spora, a tega ni storila, saj je odgovor na tožbo (v katerem je opozorila na služnost in preužitek) vložila prepozno. Tudi neodvisno od navedenih razlogov ni podlage niti za toženkino sklepanje, da bi omenjena služnost in preužitek utemeljevala ničnost ali izpodbojnost najemne pogodbe oziroma neutemeljenost tožbenega zahtevka, ker upravičencem in njunim družinskim članom dajeta pravico do uporabe nepremičnine, saj iz tožničinih dokazov ni razbrati, da bi bila toženka v kakšnem razmerju z upravičencema C. C. in D. C.

8Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, torej niso v nasprotju ne s tožbi priloženimi dokazi ne s splošno znanimi dejstvi. Ker toženka na takšno tožbo ni pravočasno odgovorila, se je udejanjila absolutna (neovrgljiva) domneva, da je s svojo pasivnostjo priznala dejanske navedbe tožnice, na katerih slednja gradi svoj tožbeni zahtevek. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko ni izvajalo dokazov in ni preizkušalo resničnosti tožbenih navedb, temveč je kot podlago zamudne sodbe vzelo dejansko stanje, navedeno v tožbi. Neutemeljeni so zato očitki, da je sodišče prve stopnje upoštevalo le tožničine dokaze, toženkinih pa ne, in da tožničine trditve niso resnične, saj toženka najetih poslovnih prostorov ne uporablja in jih nima v posesti. Ker gre za trditve o dejstvih, na katere se opira tožbeni zahtevek, se zaradi toženkine pasivnosti štejejo za priznane in kot take niso (več) predmet dokazovanja. Prav to je razlog, da s pritožbo ni mogoče nasprotovati resničnosti tožbenih trditev, ki jih sodišče prve stopnje povzame v dejansko podlago zamudne sodbe (drugi odstavek 338. člena ZPP).

9Izpodbijana sodba tudi ni obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava. Presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe OZ o najemni pogodbi, saj je bila ta sklenjena 1. 1. 2023, torej po 19. 6. 2021, ko je z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E) na podlagi njegovega 52. člena prenehal veljati Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Pravilno je presodilo, da je najemna pogodba, ki sta jo stranki sklenili za določen čas, s potekom tega časa prenehala (prvi odstavek 614. člena OZ) in da glede na tožničino nasprotovanje toženkini nadaljnji uporabi v najem danega poslovno industrijskega objekta ni bila obnovljena (prvi odstavek 615. člena OZ), zato je toženka dolžna ta objekt vrniti tožnici (prvi odstavek 604. člena OZ), ki je tudi njegova lastnica. V konkretnem primeru končno ni ovir za razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom, saj pravno razmerje, ki je urejeno z izrekom te sodbe, glede na procesno gradivo ne nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).

10Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker višje sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

¹ Zobec, J., v: Ude, L., Galič, A. (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 124-125.