UPRS Sodba IV U 92/2025-10

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Glede poteka upravnega postopka

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je bila BPP, ki jo je tožnik prejel na podlagi odločbe Bpp 1137/2015 z dne 22. 9. 2015, neupravičeno dodeljena (I. točka izreka) ter da je tožnik dolžan vrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP v znesku 1.265,26 EUR na račun sodišča v 30 dneh od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z odločbo o dodelitvi BPP tožniku dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. P 76/2013, in kot oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica B. B., kateri so bili po opravljeni storitvi na podlagi sklepa z dne 11. 1. 2017 izplačani nagrada in stroški v znesku 520,60 EUR, izplačani pa so bili tudi stroški izvedenca C. C. (v višini 571,08 EUR in v višini 173,58 EUR) na podlagi sklepov z dne 29. 2. 2016 in z dne 30. 8. 2016), skupaj v višini 1.265,26 EUR.

3Toženka se sklicuje na 41. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi s 24., drugim odstavkom 12., 13. ter 14. členom ZBPP. Ugotavlja, da minimalni dohodek od 1. 8. 2016 dalje znaša 292,56 EUR, kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 585,12 EUR, skladno z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Navaja, da je po uradni dolžnosti začela postopek preverjanja upravičenosti do BPP, pri čemer je skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upoštevala tudi njegovo zunajzakonsko partnerko. Pri tem je toženka ugotovila, da je bil prosilec v času dodelitve BPP in do 17. 2. 2016 zaposlen in je prejemal plačo v povprečnem mesečnem znesku 778,87 EUR. V tem istem obdobju je bila njegova zunajzakonska partnerka brez zaposlitve in je prejemala denarno socialno pomoč. Povprečni mesečni dohodek na osebo v tem času ni presegal z zakonom določenega cenzusa. Od 18. 2. 2016 dalje je bil tudi prosilec brez zaposlitve in je nekaj časa prejemal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Vendar pa je slednji v obdobju od septembra do decembra 2016 prejel nakazila višjih zneskov, in sicer 16. 9. 2016 v višini 1.058,26 EUR, 18. 10. 2016 v višini 1.914,82 EUR, 16. 11. 2016 v višini 1.766,36 EUR in 16. 12. 2016 v višini 2.125,80 EUR. Glede navedenih nakazil je prosilec izjavil (1. št. 101), da je od 16. 8. 2016 do 22. 11. 2016 v Avstriji opravljal sezonska dela. Sodišču je predložil obračune plač za navedeno obdobje in pojasnil, da izplačani zneski zajemajo tudi povračila potnih stroškov, ki so mu v zvezi z delom nastali na relaciji od Žalca do Gradca. Laično je podal obračun potnih stroškov za navedeno obdobje (1. št. 103), ki jih je odštel od celotnega zneska nakazila za posamezen mesec in dobil znesek neto plače. Tako je njegova plača za avgust 2016 znašala 306,82 EUR, za september 2016 752,38 EUR, za oktober 2016 806,84 EUR in za november 2016 686,69 EUR, pri čemer je v tem mesecu na plačilni listi obračunana tudi božičnica, ki jo je prejel v višini 636,31 EUR. V obravnavanem obdobju je torej njegov povprečni mesečni dohodek znašal 797,26 EUR. V obdobju od 19. 9. 2016 do 31. 1. 2017 je bila zaposlena tudi njegova zunajzakonska partnerka, ki je v tem obdobju prejela povprečni mesečni dohodek v višini 739,20 EUR. V obdobju od septembra 2016 do konca januarja 2017, ko je bil pravdni postopek, za katerega je bila dodeljena BPP, še v teku, je povprečni mesečni dohodek na osebo znašal 768,23 EUR in je presegal z zakonom določen cenzus, ki je v tem obdobju znašal 585,12 EUR. Čeprav se je tekom koriščenja pravice do BPP finančni položaj prosilca spremenil, slednji sodišča o spremenjenih okoliščinah ni obvestil. Zaradi zamolčanja podatkov o spremenjenem finančnem položaju je zato sodišče skladno z 41. člena ZBPP odločilo, da je bila prosilcu z odločbo, opr. št. Bpp 1137/2015 z dne 22. 9. 2015 BPP dodeljena neupravičeno. Organ ugotavlja, da se za neupravičeno BPP šteje že plačana BPP. V konkretni zadevi so bili iz sredstev BPP izplačani stroški v višini 1.265,26 EUR. V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP je prosilec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo zaradi pozne vročitve in kršitve načela pravne države, v kateri predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi oz. podredno zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje ter jo odpravi, priglaša pa tudi stroške postopka. Navaja, da je 26. 5. 2025 prejel izpodbijano odločbo, ki do 26. 5. 2025 ni bila nikoli vročena in zato ni nikoli postala pravnomočna niti izvršljiva. Organ mu v več kot petih letih od izdaje ni omogočil pravnega sredstva niti ga ni obvestil, da odločba obstaja. Tako dolga zamuda v vročitvi predstavlja hudo kršitev načel pravne države, zlasti načela pravne varnosti in zaupanja v pravo (22. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in 2. člen Ustave RS), načela hitrosti postopka (22. člen ZUP), pravica do učinkovitega pravnega sredstva (23. člen Ustave RS ter 13. člene Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Sklicuje se na odločbo Upravnega sodišča RS I U 2566/2018, po kateri naj bi sodišče odločbo razveljavilo zaradi nesorazmerne zamude v vročitvi, ker je bilo s tem bistveno poseženo v pravice naslovnika, kršeno načelo pravne varnosti ter onemogočeno učinkovito pravno sredstvo, podobno kot v konkretni zadevi.

5V dopolnitvi tožbe je tožnik z vlogo z 4. 7. 2025 po pozivu sodišča dopolnil z izpodbijanim aktom in imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS.

6Toženka je sodišču po pozivu posredovala upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka

7Tožba ni utemeljena.

8Vrnitev neupravičeno prejete BPP je zakonodajalec uredil v VII. poglavju ZBPP z določbami od 41. do 43. člena ZBPP. Po 41. členu ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Po 43. členu ZBPP se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena ne le na podlagi lažnega prikazovanja, pač pa tudi na podlagi zamolčanja podatkov. V takem primeru je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen.

9Po presoji sodišča je pravilno stališče toženke, da je tožnik dolžan zaradi neupravičeno dodeljene BPP plačati 1.265,26 EUR. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

10V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo z dne 22. 9. 2015 dodeljena BPP. Nadalje med strankama ni sporno, da je po dodelitvi BPP tožnik v obdobju od septembra do decembra 2016 prejel nakazila, in sicer 16. 9. 2016 v višini 1.058,26 EUR, 18. 10. 2016 v višini 1.914,82 EUR, 16. 11. 2016 v višini 1.766,36 EUR in 16. 12. 2016 v višini 2.125,80 EUR, ki po izjavi tožnika predstavljajo obračune plač za opravljanje sezonskih del v Avstriji, ki vključujejo tudi obračun potnih stroškov od Žalca do Gradca. S tem je tožnikova plača za avgust 2016 znašala 306,82 EUR, za september 2016 752,38 EUR, za oktober 2016 806,84 EUR in za november 2016 686,69 EUR, pri čemer je v tem mesecu na plačilni listi obračunana tudi božičnica, ki jo je prejel v višini 636,31 EUR. V obravnavanem obdobju je torej njegov povprečni mesečni dohodek znašal 797,26 EUR. V obdobju od 19. 9. 2016 do 31. 1. 2017 je bila zaposlena tudi njegova zunajzakonska partnerka, ki je v tem obdobju prejela povprečni mesečni dohodek v višini 739,20 EUR. V obdobju od septembra 2016 do konca januarja 2017, ko je bil pravdni postopek, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP, še v teku, je povprečni mesečni dohodek na osebo znašal 768,23 EUR in je presegal z zakonom določen cenzus, ki je v tem obdobju znašal 585,12 EUR. Čeprav se je tekom koriščenja pravice do BPP finančni položaj prosilca spremenil, slednji sodišča o spremenjenih okoliščinah ni obvestil, kar tudi med strankama ni sporno. Zato je toženka z izpodbijano odločbo tudi ugotovila, da je bila tožniku skladno s 43. členom ZBPP neupravičeno dodeljena BPP z odločbo Bpp 1137/20156 z dne 22. 9. 2015.

11Med strankama je nadalje nesporno, da je bila izpodbijana odločba izdana 13. 9. 2019, vendar pa je bila tožniku vročena šele 26. 5. 2025. Zato tudi drži, da navedena odločba z dne 13. 9. 2019 v času vložitve tožnikove tožbe v upravnem sporu še ni postala pravnomočna, saj je tožnik zoper njo vložil tožbo v upravnem sporu. S tem pa je po presoji sodišča tožnik tudi dobil možnost učinkovitega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo, s katero se je po vročitvi seznanil, skladno s 13. členom EKČP in s 25. členom Ustave RS v zvezi s 23. členom Ustave RS (pravica do sodnega varstva) ter 6. členom EKČP (pravica do poštenega sojenja), s tem pa se spoštuje tudi načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS.

12Sodišče, ki sicer v konkretni zadevi presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, ugotavlja, da je toženka skladno z 41. ter 43. člena ZBPP z izpodbijano odločbo po ugotovitvi neupravičene dodeljene BPP tožniku le še odmerila stroške, sicer izplačane izvajalki BPP (odvetnica B. B.) iz sredstev BPP na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 11. 1. 2017 v znesku 520,60 EUR ter izvedencu C. C. (v višini 571,08 EUR in v višini 173,58 EUR na podlagi pravnomočnih sklepov z dne 29. 2. 2016 in z dne 30. 8. 2016), skupaj v višini 1.265,26 EUR, ki jim tožnik prav tako ne oporeka, in jih naložila v plačilo tožniku v roku 30 dni od prejema te odločbe, skupaj s pripadki. V zvezi s samo dolgotrajnostjo vročanja tožnik poda pavšalne ugovore glede kršitve načela pravne države. Glede na to, da je tožnik dolžan izpolniti 2. točko izpodbijane odločbe v roku 30 dni od prejema odločbe (sicer v nasprotnem primeru tečejo zakonske zamudne obresti od navedenega zneska neupravičeno pridobljene BPP), zanj pred vročitvijo izpodbijane odločbe in pred potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz te odločbe tudi niso mogle nastati škodljive posledice.

13V zvezi s tožbenim ugovorom, ki se nanaša na odločbo Upravnega sodišča RS I U 2566/2018, sodišče pojasnjuje, da iz navedene odločbe ne izhajajo posledice, kot jih zatrjuje tožnik (tožba je bila namreč s citirano sodbo zavrnjena, sodišče v njej ni namreč odločbe "razveljavilo" zaradi nesorazmerne zamude v vročitvi, ker je bilo s tem bistveno poseženo v pravice naslovnika, kršeno načelo pravne varnosti ter onemogočeno učinkovito pravno sredstvo; ugotovilo pa je sodišče v navedeni zadevi, da ni podana kršitev določb postopka zaradi dolgotrajnega odločanja v ponovljenem postopku¹, s tem pa zadevi tudi nista primerljivi med seboj (v konkretni zadevi tožnik očita toženki dolgotrajno vročanje leta 2019 izdane odločbe, ne pa dolgotrajnosti odločanja v postopku).

14Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

16Kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Ugotovilo je namreč, da 30 dnevni rok iz tretjega odstavka 251. člena ZUP po svoji pravni naravi instrukcijski rok. Gre namreč za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji potek postopka ne vpliva, če zakon izrecno ne določa drugače. To pomeni, da zamuda nima neposrednih zakonskih posledic in ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.