VSL Sklep III Cp 1187/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je imenovana skrbnica za posebni primer dolžna varovati pravice in koristi A. A. v tem zapuščinskem postopku na način, da ji bo prebrala vse pisne vloge in zapisnike z obravnav ter da bo sodelovala na naroku, kjer ji bo lahko v pomoč pri branju in tolmačenju zapisanega ter pri besednem izražanju.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

1V teku je zapuščinski postopek po pokojnem B. A., v katerem so kot potencialni zakoniti dediči udeleženi njegovi otroci C. A., D. D. in E. E. ter njegova zunajzakonska partnerica A. A. Pri slednji je sodišče prve stopnje med postopkom ugotovilo, da slabo vidi (zato ne more oziroma ne bo mogla prebrati vlog strank in zapisnikov z obravnav) in ima težave pri izražanju, zato potrebuje skrbnika za posebni primer, ki ji bo prebral vse pisne vloge ter sodeloval na naroku, na katerem ji bo v pomoč pri branju in tolmačenju zapisanega ter pri njenem besednem izražanju. Z izpodbijanim sklepom, ki ima pravno podlago v 1. odstavku 267. člena in 268. členu DZ,¹ je A. A. za skrbnika za posebni primer imenovalo F. A., katere naloga je varovati njene pravice in koristi v tem zapuščinskem postopku. F. A. je vnukinja A. A. in hči C. A.

2Dedinja D. D. sklep izpodbija s pritožbo, vloženo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP².

Trdi, da je izrek sklepa v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. V izreku sklepa so naloge skrbnice široko opredeljene, iz obrazložitve pa izhaja, da je njena skrb omejena na branje vlog in zapisnikov ter na pomoč pri oblikovanju volje.

Pritožnica ni bila obveščena o postopku pri Centru za socialno delo (CSD), v njem ni sodelovala. Na naroku je sodišče ugotovilo, da A. A. ne more brati, kar je v nasprotju z zapisom v mnenju CSD, da ne more pisati, bere pa lahko. CSD je torej nekritično sledilo navedbam C. A., namesto da bi se prepričalo o njeni (ne)zmožnosti branja. A. A. ne more brati, o zadevi ve le tisto, kar ji o njej pove sin. Predlog za postavitev skrbnika je bil podan izključno z razlogom varovanja pravic A. A. CSD je vodil postopek v smeri postavitve pod popolno skrbništvo, s čimer je prekoračil navodilo sodišča ter A. A. spravil v zmoto, da je pritožnica (njena hči) podala predlog za postavitev pod popolno skrbništvo. S tem, ko ji ni vročalo dopisov in zapisnikov CSD (z dne 17. 2., 24. 2., 5. 3. in 13. 3. 2025) ter izjave (z dne 3. 3. 2025), oziroma ker ji je te listine vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, je sodišče poseglo v njeno pravico do izjave.

Sodišče je pri določitvi skrbnika opustilo presojo, ali si koristi A. A. in F. A. nasprotujejo. Prav tako ni pojasnilo, zakaj je odstopilo od stališča, izraženega na naroku 16. 1. 2025, o obstoju kolizije interesov. C. A. je dedič in preživljavec po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, interesi njegove žene in otrok so v koliziji z interesi A. A. Iz izjave F. A. izhaja, da je pod vplivom svojega očeta, zaznavna je njena nastrojenost do pritožnice. Ne drži, da je slednja svojega pokojnega očeta obiskovala zato, ker je od njega pričakovala denar. Vsi v družini so poznali željo staršev - hišo dobi sin, vikend v G. pa hči D. D. V nasprotju z dogovorom je C. A. dosegel, da sta starša vikend vključila v pogodbo o dosmrtnem preživljanju. F. A. ni primerna za skrbnico, ker je od zapustnika 21. 4. 2021 kot darilo prejela 10.000 EUR.

3C. A. in CSD sta v odgovorih na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Zapuščinsko sodišče je CSD pozvalo, da se opredeli do tega, da bi prevzel naloge skrbnika za posebni primer, CSD pa je izvedel postopek, v okviru katerega je pridobil izjave A. A., C. A., H. A. (druge A. A. vnukinje) in F. A., ter podal predlog, da se za skrbnico imenuje F. A. Izpodbijana odločitev je oprta na predlog CSD, da se za skrbnico postavi F. A., ter izjavo slednje, da prevzema funkcijo skrbnice. Pritožnica postopku pri CSD neutemeljeno odreka verodostojnost. Nasprotje med ugotovitvijo sodišča prve stopnje (da A. A. ne more brati) in CSD (da lahko bere) ni odločilno. Odločilno je, da je sodišče prve stopnje na naroku neposredno zaznalo, da ima A. A. omejitve, ki zaradi varovanja njenih pravic in koristi v zapuščinskem postopku utemeljujejo imenovanje skrbnika za posebni primer. Samemu imenovanju skrbnika pa pritožnica niti ne nasprotuje. Nasprotno, iniciativo za postavitev skrbnika je v postopku podana prav ona.³

6Skrbništvo za posebni primer, ki je namenjeno varovanju premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (3. odstavek 239. člena DZ), ne pomeni postavitve pod skrbništvo, temveč postavitev skrbnika v določeni zadevi ali položaju. O imenovanju skrbnika za posebni primer je odločalo sodišče, pristojnosti CSD so bile omejene na podajo mnenja o tem, katero osebo naj sodišče imenuje za skrbnika (3. odstavek 272. člena DZ). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je CSD vodil postopek mimo navodil sodišča, v smeri postavitve pod skrbništvo (za odrasle).

7Pritožnica ne trdi, da bi imela mati težave pri razumevanju vsebin. Tudi v sodnem postopku in v postopku pri CSD ni bilo dvoma o tem, da je A. A. sposobna oblikovati in izraziti voljo, zato ne more biti problematično dejstvo, da CSD, potem ko je A. A. to izrecno odklonila, v postopek ugotavljanja, kdo bi bil primeren skrbnik, ni pritegnilo tudi D. D. CSD ni ravnal samovoljno, temveč na podlagi želje oziroma navodila A. A.⁴ D. D. je bila navzoča na naroku 16. 1. 2025, na katerem je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da A. A. slabo vidi in ima težave pri besednem izražanju. Z vsebino dopisov, zapisnikov in izjav je bila ustrezno in pravočasno seznanjena (vse listine - red št. 38 in 40, priloge C11, C12 in C13⁵ - ji je sodišče prve stopnje vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom). Odločitev sodišča prve stopnje, da odloži seznanitev dedičev z dokaznim gradivom do izdaje izpodbijanega sklepa, ima pravno podlago v 2. odstavku 5. člena (v zvezi z 2. odstavkom 6. člena) ZNP-1.⁶ Poseg v pravico do izjave ni podan. Pritožnica se je imela možnost izjaviti o vsebini dokaznega gradiva (in se tudi je) v tem pritožbenem postopku. Do njenih navedb se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju tudi vsebinsko opredelilo.

8Kadar sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic (4. odstavek 272. člena DZ). Pritožnica pravilno opozarja, da je v izreku izpodbijanega sklepa obseg skrbnikovih nalog - varovanje pravic in koristi varovanke v zapuščinskem postopku - (pre)široko opredeljen, oziroma, da je podano vsebinsko nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Brez upoštevanja zapisa v obrazložitvi sklepa, da bo lahko A. A. sama podala dedno izjavo in izrazila svojo voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora, bi bil lahko zapis v izreku sklepa napačno tolmačen na način, da je skrbnica upravičena v imenu A. A. opravljati vsa procesna dejanja v zapuščinskem postopku (tudi podati dedno izjavo in izraziti voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora). Upoštevajoč ugotovljene omejitve varovanke sodi natančen opis skrbnikovih obveznosti in pravic v izrek sklepa, ne (le) v njegovo obrazložitev. Varstvo pravic in koristi A. A. v tem zapuščinskem postopku ima torej naslednjo vsebino: skrbnica bo varovanki prebrala vse pisne vloge in zapisnike z obravnav ter sodelovala na naroku, kjer ji bo lahko v pomoč pri branju in tolmačenju zapisanega ter pri besednem izražanju.

9Kot že navedeno, pritožnica ne nasprotuje imenovanju skrbnika za posebni primer, niti obsegu skrbnikovih nalog, srž njenih pritožbenih pomislekov se nanaša na dejstvo, da je F. A. hči C. A. - zakonitega dediča po pokojnem B. A. in preživljavca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, sklenjeni s pokojnim očetom in mamo A. A. Iz postopka pri CSD izhaja, da A. A. vnukinji zaupa in je nanjo navezana. CSD je torej pri oblikovanju predloga, da se za skrbnico imenuje F. A., upošteval njeno željo (243. člen DZ). Sledeč tudi ostalim pravilom za izbiro skrbnika (prim. 240. - 242. člen DZ), je CSD na podlagi okoliščin, da F. A. ni dedinja, niti skleniteljica pogodbe o dosmrtnem preživljanju, da živi skupaj z babico, da nima otrok in da je po poklicni plati seznanjena z delom s starejšimi, ocenil, da ima potrebne lastnosti za opravljanje skrbništva.

10Konflikt interesov⁷ naj bi izviral iz sorodstvenega razmerja med skrbnico in dedičem C. A. Pritožnica izpostavlja hipotetično možnost vplivanja na skrbnico in posledično neustrezno skrb za interese varovanke. Ker skrbnica ne bo izražala volje namesto varovanke (skrbnica varovanke ne zastopa), je odveč v pritožbi izražena bojazen o nevarnosti vplivanja. Zgolj na podlagi sorodstvene vezi (oče - hči) ni mogoče sklepati o navzkrižju interesov, še manj o namenu zlorabe instituta skrbništva (za posebni primer). Ker pa takšne situacije z življenjskega vidika ni mogoče povsem izključiti (med dediči je spor o obsegu zapuščine), je pomembno, da bo glede na naravo njenih nalog zapuščinsko sodišče lahko spremljalo, ali jih skrbnica izpolnjuje vestno, skrbno in nepristransko, torej ali svoji varovanki ustrezno predstavlja vsebino opravljenih procesnih dejanj in ali ji pomaga pri besednem izražanju (torej da njene volje ne nadomešča oziroma ji je ne vsiljuje). Ker je skrbnici med drugim naloženo, da sodeluje na zapuščinski obravnavi, bo lahko sodišče zaznalo morebitne nedopustne vplive in po potrebi ustrezno reagiralo (z razrešitvijo skrbnika in imenovanjem novega). Drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svoje prvotno stališče o navzkrižju interesov, izraženo na naroku 16. 1. 2025, spremenilo, vendar je razloge za to najti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, oziroma v obsegu skrbnikovih nalog.

11Prejem darila s strani zapustnika ni ovira za imenovanje za skrbnika za posebni primer. F. A. ni dedinja (pravilo o vračunanju daril velja za dediče - prim. 46. člen ZD⁸), pritožnica pa tudi ne trdi, da bi darilo prejela v zadnjem letu zapustnikovega življenja (pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se upošteva vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril - prim. 28. člen ZD).

12Velja še izpostaviti, da poravnalni predlog dedinje D. D.⁹ A. A. izključuje iz dedovanja, kar je v neskladju z njeno pritožbeno tezo, da so ji pri njenih prizadevanjih glavno vodilo materini premoženjski interesi.

13Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da ga je dopolnilo z natančnim opisom nalog skrbnika (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami. Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (1. odstavek 267. člena DZ). Po 268. členu DZ sme ob pogojih, ki jih določa ta zakonik, v primerih iz 267. člena tega zakonika imenovati skrbnika tudi organ, pred katerim poteka postopek. Ta organ mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima do tega skrbnika enake pravice kakor do skrbnika, ki bi ga imenoval sam.
² Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
³ Glej njeno vlogo z dne 10. 1. 2025 na red. št. 33 v spisu.
⁴ Kar izhaja že iz mnenja CSD z dne 5. 3. 2025, pa tudi iz navedb CSD v odgovoru na pritožbo, da pri oblikovanju mnenja o osebi skrbnika sicer opravijo razgovor z družinskimi člani, vendar je A. A. jasno izrazila željo, naj se ne opravi razgovor s hčerko D. D., ker ji ne zaupa.
⁵ Gre za mnenje CSD in izjave A. A., C. A., H. A. in F. A.
⁶ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. Sodišče sme odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti (2. odstavek 5. člena ZNP-1). Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (2. odstavek 6. člena ZNP-1).
⁷ Po 3. alineji 241. člena DZ skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju z interesi varovanca.
⁸ Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami.
⁹ Gre za predlog, da vsa denarna sredstva (27.159,96 EUR), vrednostne papirje in moped deduje D. D., da pištolo in osebno vozilo deduje C. A. in da oba traktorja, ki se izločita iz zapuščine, prejme E. E.