UPRS Sodba I U 692/2021-15

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Izpodbijana odločba

1Upravna enota Grosuplje (v nadaljevanju organ prve stopnje) je z izpodbijano odločbo tožniku odvzela orožno listino OL ... in orožje: polavtomatska pištola, kategorija B1, znamka Češka Zbrojovka, model 2075 rami, kaliber 9x19, serijska št. ... (1. točka izreka). Tožniku kot lastniku je odredila, da v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe najde kupca za odvzeto orožje in strelivo, ki bo sicer izročeno v prodajo trgovcu pooblaščenemu za promet z orožjem (2. točka izreka). Odločila je še, da pritožba zoper odločbo ne zdrži njene izvršitve in da stroški v postopku niso nastali (3. in 4. točka izreka).

2Iz obrazložitve je razvidno, da je organ prve stopnje 6. 3. 2020, ko je od Policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Grosuplje (v nadaljevanju PP Grosuplje), prejel v hrambo orožje, ki je bilo zaseženo v hišni preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje (drugi odstavek 135. člena Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), začel postopek ugotavljanja zanesljivosti tožnika. PP Grosuplje je organu prve stopnje predlagala, da tožniku po uradni dolžnosti odvzame orožje in orožne listine skladno z 58. členom Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), saj obstaja sum zadržkov javnega reda in zanesljivosti iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1.

3Organ prve stopnje je v ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenih poizvedb, vpogledov v uradne evidence in policijskega zapisnika ugotovil, da: 1.) so bili tožniku 25. 2. 2020 vročeni plačilni nalogi, ki so postali pravnomočni 5. 3. 2020, zaradi dveh prekrškov po prvem odstavku in enega po drugem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), da 2.) je bila zoper tožnika vložena kazenska ovadba KT/15129/2020, zaradi suma kaznivega dejanja grožnje (drugi odstavek 135. člena KZ-1), ki je bila 1. 10. 2020 s sklepom Okrožnega državnega tožilstva zavržena, da 3.) je bilo v hišni preiskavi zaseženo (tudi) nelegalno orožje, ki je bilo tožniku odvzeto in da 4) je bilo orožje hranjeno v nočni omarici in nezavarovano, do njega pa je imela dostop nepooblaščena oseba.

4V zvezi s temi ugotovitvami je tožnik pojasnil, da ne ve ničesar o kazenski ovadbi in da so policisti prišli opravit hišno preiskavo nenapovedano. Zaseženo nelegalno orožje je last bivše parnetice A. A., ki je bila takrat pri njem. Ponavadi ima "dovoljeno" orožje v omari ali pa ga nosi s seboj, ko gre po opravkih. Le takrat je bilo slučajno na mizi nepospravljeno. Orožja nikoli ni zlorabil in ga tudi nikoli ne bo, bilo je le za lastno uporabo. Nima sovražnikov, s sosedi se dobro razume, ni vzkipljiv, zato je dovolj zanesljiv za posest in nošenje orožja. A. A. pa je izpovedala, da je bila v času hišne preiskave v bližini tožnikove hiše in da se je, ko je videla policiste, zaklenila v sobo in pištolo vrgla v omarico. Pri tem tožnikovega orožja ni videla.

5Na podlagi izvedenih dokazov je organ prve stopnje zaključil, da tožnik ni zanesljiv za posest in nošenje orožja po 16. členu ZOro-1, saj ga je v nasprotju z določbami ZOro-1 nestrokovno in malomarno hranil v nočni omarici na naslovu stalnega bivališča ter s tem omogočal dostop do orožja nepooblaščenim osebam. Ravno tako pri tožniku obstajajo zadržki javnega reda, saj je bil v preteklem letu večrat obsojen za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Organ prve stopnje je ocenil, da je na podlagi ponavljajočega ravnanja tožnika mogoče sklepati, da bo tako ravnal tudi v prihodnosti, zato je odločil, da ne izpolnjuje več pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Poleg tega je tožnik z opustitvijo posebne skrbnosti pri ravnanju z orožjem kršil določbo 22. člena tega zakona. Glede na navedeno je organ prve stopnje tožniku na podlagi 58. člena ZOro-1 dokončno odvzel orožje in orožne listine.

6Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju tožena stranka) je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Tožnikove trditve

7Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožniku ne odvzamejo orožna listina in orožje. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve v ponoven postopek in priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

8V tožbi tožnik izpostavlja, da ni bilo podlage za uvedbo postopka odvzema orožja, saj je bila kazenska ovadba zoper njega s sklepom pravnomočno zavržena. Ni storil kaznivega dejanja in prekrška, vse orožje pa je policiji izročil sam. "Dovoljeno" orožje ima običajno v omari ali s seboj, le tistega dne je bilo slučajno nepospravljeno. Zanj primerno in vestno skrbi že deset let, ga skrbno hrani, nosi in vzdržuje, zato ni prekršil določbe 22. člena ZOro-1. Enkraten dogodek, ko se nepooblaščena oseba, ki z njim ne prebiva, orožja ni niti dotaknila niti ga ni opazila, ne zadostuje za zaključek o nezanesljivosti tožnika za posest orožja. V hiši prebiva sam, vanjo ne vstopa nihče, zato nikoli ni bil nikomur omogočen dostop do orožja. Takrat sta bili hiša in soba izjemoma odklenjeni.

9Tožnik poudarja, da je prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja, ki tudi sicer niso povezani z orožjem, v svoji izjavi zanikal, in navaja razloge v zvezi s tem. Pojasnjuje, da pravnih sredstev zoper plačilne naloge ni vložil, ker je želel, da se zadeva čimprej zaključi. Glede na navedeno je zaključek, da bo tožnik tako ravnal tudi v prihodnje neutemeljen in pomanjkljivo obrazložen. Izpostavlja, da zoper njega ni bil uveden prekrškovni postopek, ki bi se zaključil z izdajo odločbe po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1. Pri tem dodaja, da bi mu bilo šele na podlagi pravnomočno zaključenega prekrškovnega postopka zaradi suma nepravilne hrambe orožja mogoče očitati nezanesljivost, ta postopek pa zoper njega nikoli ni bil uveden.

10Iz tožbenih trditev je razvidno še, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, ker v njej niso navedeni razlogi, ki so narekovali odločitev, dokazi in pravnorelevantno dejansko stanje.

Odgovor tožene stranke

11Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

12Tožba ni utemeljena.

13Med strankama je sporno, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za odvzem orožja in orožne listine tožniku na podlagi 58. člena ZOro-1 v zvezi z 2. in 3. točko drugega odstavka 14. člena in 22. členom ZOro-1.

14Organ prve stopnje je po presoji sodišča pravilno ugotovil, da sta pri tožniku podana razloga za odvzem orožja in orožne listine iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 in da je z orožjem ravnal v nasprotju z določbo 22. člena ZOro-1. Zato ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v zvezi s tem sklicuje na utemeljitev v izpodbijani odločbi, ki je pravilna in zakonita (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja naslednje.

15V skladu s prvim odstavkom 58. člena ZOro-1¹ pristojni organ odvzame orožje in orožne listine (med drugim) posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Ti pogoji so: neobstoj zadržkov javnega reda, zanesljivost, upravičen razlog za izdajo orožne listine, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Pristojni organ pa lahko na podlagi drugega odstavka 58. člena ZOro-1 odvzame orožje in orožne listine tudi osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ZOro-1.

16Iz določbe 58. člena ZOro-1 izhaja, da pristojni organ ni vezan na predlog, ampak lahko začne postopek za odvzem orožja in orožne listine po uradni dolžnosti, ko na kakršenkoli način izve, da posameznik ne izpolnjuje več navedenih pogojev.² Njen namen je namreč odvzeti orožje in orožne listine tistemu, ki s svojim ravnanjem ne zagotavlja varnosti ljudi in javnega reda nasploh. Ravnanje, ki omenjene dobrine ogroža, se sankcionira z izgubo orožja in orožnih listin. Ob uvedbi in vodenju postopkov po ZOro-1 pa mora upravni organ vedno izhajati iz temeljnega namena zakona, ki je v varovanju življenja, zdravja, varnosti ljudi in javnega reda (prvi odstavek 1. člena ZOro-1). Tako postopanje pa predpisuje tudi drugi odstavek 5. člena Direktive (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 5. 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.³, ⁴

17Ob upoštevanju navedenega je organ prve stopnje po presoji sodišča pravilno in zakonito po uradni dolžnosti začel postopek odvzema orožja in orožne listine tožniku. Že obrazložen predlog PP Grosuplje z dne 6. 3. 2020 (zaporedna številka 1 spisa, ki se nanaša na zadevo) za odvzem orožja in orožne listine po uradni dolžnosti zaradi suma, da so pri tožniku podani zadržki iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, je namreč predstavljal zakonito podlago za uvedbo tega postopka. Na to torej ne vpliva okoliščina, da je PP Grosuplje organu prve stopnje predlagala uvedbo postopka (med drugim) zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje (drugi odstavke 135. člena KZ-1), v zvezi s katerim je bila kasneje kazenska ovadba KT/15129/2020 zoper tožnika s sklepom Okrožnega državnega tožilstva z dne 1. 10. 2020 pravnomočno zavržena. Zato so tožbeni ugovori v zvezi s tem neutemeljeni.

18Med strankama ni sporno, da so bili tožniku izdani plačilni nalogi zaradi dveh prekrškov po prvem odstavku⁵ in enega po drugem odstavku⁶ 6. člena ZJRM-1 in da so ti postali pravnomočni 5. 3. 2020. Ob upoštevanju navedenega niso relevantni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na zanikanje izvršenih prekrškov, ki bi jih lahko podal ob vložitvi pravnega sredstva zoper izdane plačilne naloge. Uvrstitev teh prekrškov v 6. člen ZJRM-1 z naslovom "nasilno in drzno vedenje" pomeni, da je tožnik storil tri prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja.⁷ Organ prve stopnje je zato po presoji sodišča ob upoštevanju v času odločanja veljavnega 15. člena ZOro-1, ki je v drugi alineji prvega odstavka določal, da so podani zadržki javnega reda, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja, pravilno ugotovil, da so pri tožniku podani zadržki iz 2. točke drugega odstavka 14. člena Zoro-1 in svojo odločitev v tem delu jasno obrazložil. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da orožje ni bilo predmet izvršenih prekrškov iz 6. člena ZJRM-1, saj ZOro-1 takega pogoja za odvzem orožja ne določa.⁸

19Po oceni sodišča je organ prve stopnje po izvedenem ugotovitvenem postopku pravilno zaključil tudi, da je tožnik orožje hranil na način, ki kaže, da ni zanesljiv in s tem primeren za posedovanje orožja. ZOro-1 v prvem odstavku 16. člena določa, da je posameznik zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če: je pravnomočno obsojen za neklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil; mu je bila odvzeta poslovna sposobnost; je odvisen od alkohola ali mamil in če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja (drugi odstavek 16. člena ZOro-1).

20Pojem zanesljivosti posameznika je nedoločen pravni pojem. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da so nedoločeni pravni pojmi na področju upravnega prava po svoji pravni naravi oblika zakonskega urejanja, s katero zakonodajalec upravi prepusti vsebinsko opredelitev pomena takega pojma. Sodišče glede na svojo funkcijo zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva pravic v navedeno lahko poseže samo, če je pri tem uprava prestopila meje dovoljenega, torej prekoračila zakonski okvir razlage nedoločenega pravnega pojma.⁹ Ocena, ali je tožnik zanesljiv za posest in nošenje orožja, je torej primarno prepuščena organu, ki odloča o odvzemu orožja in orožne listine, ta pa jo mora posebej obrazložiti.¹⁰ Ob upoštevanju navedenega je po presoji sodišča organ prve stopnje utemeljeno štel, da tožnik zaradi malomarnosti pri hrambi orožja ni zanesljiv za posest in nošenje orožja po določbi 16. člena ZOro-1, saj s svojo odločitvijo ni prekoračil zakonskega okvira razlage nedoločnega pravnega pojma. Zato so neutemeljene tožnikove tožbene navedbe, da bi mu bilo nezanesljivost mogoče očitati šele na podlagi pravnomočno zaključenega prekrškovnega postopka zaradi suma nepravilne hrambe orožja.

21Niso utemeljene niti tožbene navedbe tožnika, da enkraten dogodek ne zadostuje za zaključek o njegovi nezanesljivosti za posest orožja. Ob nepravilni uporabi ali shranjevanju orožja lahko nastanejo hude ali nepopravljive posledice za uporabnika orožja ali za osebe v njegovi okolici, tudi če gre le za enkratni dogodek. Prav zato ZOro-1 namenja posebno pozornost varni hrambi orožja, tako da to ni dostopno neupravičenim osebam (IV. poglavje z naslovom "Ravnanje z orožjem"). V obravnavani zadevi je organ prve stopnje ugotovil, da je tožnik orožje nezavarovano hranil v nočni omarici, do njega pa je imela dostop tudi nepooblaščena oseba, ki je bila takrat pri tožniku (zapisnik hišne preiskave z dne 25. 2. 2020, zaporedna številka 2 upravnega spisa). Pri tem za zaključek, da tožnik ni več zanesljiv za nošenje in posest orožja in orožne listine skladno s prvim odstavkom 16. člena ZOro-1 zadošča že dejstvo, da ga je hranil nepravilno, nestrokovno in malomarno, zato navedbe, da A. A. orožja ni niti videla niso relevantne. Določbe ZOro-1 je namreč treba zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja orožje, tolmačiti strogo.¹¹ Zato tudi tožnikovo navajanje, da v hiši sicer živi sam in da na vstop bivše partnerice ni mogel vplivati, ne more omajati utemeljene presoje organa prve stopnje, da je tožnik hranil orožje v nasprotju z določbo 25.¹² in 22.¹³ člena ZOro-1 in da zato ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1.

22Tožnikove navedbe, da zoper njega ni bil uveden prekrškovni postopek, ki bi se zaključil z izdajo odločbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, za ta upravni spor niso relevantne, saj to ni bil razlog za izdajo izpodbijane odločbe. Navedeni postopek je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi (glej 1. stran) le omenil, ko je povzemal vsebino predloga PP Grosuplje za odvzem orožja in orožne listine tožniku po uradni dolžnosti na podlagi 58. člena ZOro-1.

23Po oceni sodišča so neutemeljene tudi (sicer povsem pavšalne) tožbene navedbe, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. Obrazložitev izpodbijane odločbe je skladna z določbo 214. člena¹⁴ Zakona o splošnem uprvanem postopku, v njej pa je organ prve stopnje jasno in obrazloženo pojasnil razloge, ki utemeljujejo odvzem orožja in orožne listine tožniku po uradni dolžnosti, zato bistvena kršitev določb postopka v obravnavani zadevi ni podana.

24Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

25Odločilo je na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, saj so se stranke pisno odpovedale glavni obravnavi (peta alineja drugega odstavka 59. člen ZUS-1 in prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS‑1).

K II. točki izreka:

26Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Sodišče je pri presoji zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe uporabilo materialNi zakon, ki je veljal v času njene izdaje, to je čistopis Zoro-1 (Ul. RS št. 61/2000 z dne 6. 7. 2000 in nadaljnji).
² Glej sodbo VSRS X Ips 43/2007 z dne 8. 1. 2009 (9. odstavek obrazložitve).
³ Ta določa, da imajo države članice vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom. Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.
⁴ Enako tudi sodba tega sodišča I U 542/2020 z dne 6. 7. 2022 (18. točka obrazložitve).
⁵ To je prekršek, ki ga (med drugim) stori tisti, ki izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način.
⁶ To je prekršek, ki ga stori tisti, ki koga udari.
⁷ Glej sodbo tega sodišča III U 286/2016 z dne 20. 9. 2018 (13. točka obrazložitve).
⁸ Glej sodbo VSRS X Ips 43/2007 z dne 8. 1. 2009 (12. odstavek obrazložitve).
⁹ Glej sodbi VSRS X Ips 9/2018 z dne 4. 12. 2019 (11. in 12. točka obrazložitve) in X Ips 182/2017 z dne 9. 10. 2019 (21. in 22. točka obrazložitve) in sklep VSRS X Ips 37/2022 z dne 7. 12. 2022 (16. točka obrazložitve).
¹⁰ Glej sodbo tega sodišča I U 1103/2024 z dne 29. 8. 2024 (47. točka obrazložitve).
¹¹ Glej sodbo tega sodišča III U 6/2015 z dne 16. 10. 2015 (11. točka obrazložitve).
¹² Ta določa, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Mora ga hraniti zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru (prvi in drugi odstavek).
¹³ Ta določa, da mora vsakdo z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo. Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju. (prvi in drugi odstavek).
¹⁴ Ta v prvem odstavku določa: "Obrazložitev odločbe obsega: 1.) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2.) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3.) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4.) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5.) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6.) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.