25. člen ZOro-1

Sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je posamezniku nezanesljivost dopustno očitati zgolj v primeru, če je bil pravnomočno obsojen za prekršek ali kaznivo dejanje, za kar v primeru tožnika nesporno ne gre, saj je sam predložil potrdili o nekaznovanosti. Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja. Dejstvo, da je bila preiskava zoper tožnika ustavljena, pa tudi ne pomeni, da je bil očitek suma storitve kaznivega dejanja očitno neutemeljen in to, zakaj je bila preiskava ustavljena, jasno izhaja iz obrazložitve sklepa o ustavitvi preiskave. Zakonodajalec je kot zanesljivo osebo opisno določil osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja; že vnaprej pa predvideva, da posameznik

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zaslišanja tožnika in prič ter vpogleda v fotografije in upravni spis, sodišče ugotavlja, da tožnik orožja ni hranil zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva. Zaradi malomarnosti pri hrambi orožja in streliva je osebo utemeljeno oceniti za nezanesljivo v smislu ZOro-1.

Pravnomočni plačilni nalog in pravnomočna sodba sta bila izdana tožniku zaradi prekrška zaradi neustrezne hrambe orožja, zato je Upravna enota pravilno zavrnila izvajanje dodatnih dokaznih predlogov po zaslišanju prič in postavitvi izvedencev glede zanesljivosti tožeče stranke, saj glede na vse navedeno ne bi mogli pripomoči h drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja. Tudi ZUP namreč ne določa, da bi bilo potrebno izvesti prav vse s strani strank predlagane dokaze, pač pa, da je treba stranki dati možnost, da se izreče o ugotovljenem dejanskem stanju, kar je bilo tožniku v konkretnem primeru tudi omogočeno, saj mu je ta možnost s strani Upravne enote bila dana, še preden je bila izpodbijana odločba izdana, Upravna enota pa je pravilno ocenila, da tožeča stranka ni zanesljiva oseba v smislu določb ZOro-1 ter na tej podlagi tudi sprejela ustrezno odločitev, ki jo je tudi prepričljivo in celovito obrazložila.

Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.

Dokazi so prepričljivo pokazali, da je zaradi nepravilnosti pri hrambi tožnikovega orožja, tako dovoljenega, kakor tudi prepovedanega oziroma predelanega orožja s spremenjenim kalibrom in nameščenim dušilcem poka, upravni organ pa je utemeljeno ocenil tožnika za posameznika, ki ni (več) zanesljiv v smislu določb 3. točke 2. odstavka 14. člena v zvezi s 1. odstavkom 16. člena in 1. odstavkom 58. člena ZOro-1.

ZOro-1 kot zanesljivo osebo opisno določa osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja, že vnaprej pa predvideva, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če gre za enega izmed prej naštetih primerov. To torej pomeni, da v kolikor nastopi eden od teh primerov, to že samo po sebi pomeni, da je oseba nezanesljiva, medtem ko je potrebno v drugih primerih to ugotoviti na podlagi ravnanja posameznika z orožje.

Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.