15. člen ZOro-1

V zadevi ni sporno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za prekršek po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je prekršek, ki ga stori, kdor koga udari. Pri tem gre brez dvoma za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, na kar kaže tudi uvrstitev tega prekrška v 6. člen ZJRM-1 z naslovom "nasilno in drzno vedenje". Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da so podani zadržki javnega reda in da ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, kar utemeljuje odvzem orožnega lista in orožja po 58. členu tega zakona. Navedeni prekršek in nadaljnja dva kasnejša prekrška, za katera je bil tožnik obsojen s pravnomočnima odločbama, pa glede na okoliščine in izrečene grožnje pomenijo tudi zadostno podlago za presojo, da ni izpolnjen pogoj zanesljivosti tožnika, saj očitno ni mogoče napraviti zanesljivega sklepa, da tožnik orožja v nobenem primeru ne bo zlorabil. Torej tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 ni izpolnjen.

Na podlagi opisa prekrškov v pravnomočnih odločbah o prekršku je upravni organ pravilno ocenil, da sta bila oba prekrška storjena z elementi nasilja in da zato tožnik ne izpolnjuje več pogoja za posest orožja, kot ga določa ZOro-1. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi pojasnjuje okoliščine v zvezi s storitvijo prekrškov. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo odločb o prekršku, se v postopku po 58. členu ZOro-1 ne ugotavlja ponovno, saj je bistvena zgolj ugotovitev, da je bil tožnik s pravnomočnima odločbama, ki ju je izdal za to pristojni organ, spoznan za odgovornega za prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja.

Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja.

Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki temelji na pravnomočnih upravnih odločbah in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz razloga 2. točke 14. člena ZOro-1 pristojni organ zavrne podaljšanje orožnega lista posamezniku zaradi zadržkov javnega reda. Po 2. alinei prvega odstavka 15. člena ZOro-1 pa so zadržki javnega reda podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.

V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z dvema odločbama prekrškovnega organa pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir iz drugega odstavka 6. člena ZJRM-1, ki vsebuje elemente nasilja. S tem pa so izpolnjene okoliščine za zadržek javnega reda iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZOro-1 in posledično izdajo odločbe o odvzemu orožja in orožne listine.

Tožnik je bil s pravnomočnima odločbama kaznovan zaradi storitve prekrška po Zakonu o javnem redu in miru z elementi nasilja ter po Zakonu o orožju, ker je posedoval zračno orožje brez veljavne listine ter orožja ni shranjeval v skladu s 25. členom navedenega zakona. Takšne ugotovitve zadoščajo za zaključek, da obstajajo zadržki javnega reda iz 15. člena, kakor tudi, da tožnika ni mogoče šteti za zanesljivo osebo v smislu 16. člena ZOro-1.

V prvem odstavku 15. člena ZOro-1 sta „zadržka javnega reda“ določena alternativno.

Lastniku se odvzamejo orožje, strelivo in orožne listine, če ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja, med drugim je to tudi, če je s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.

Ne glede na dejstvo, da je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena v času veljavnosti prejšnjega ZOro, je bil upravni organ prve stopnje obveščen o pravnomočni obsodilni sodbi za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času veljavnosti ZOro-1, zato je pravilno upoštevaje prehodne in končne določbe ZOro-1 v zadevi uporabil zakonske določbe tega zakona. Zadržek javnega reda je podan, če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (1. alinea 1. odstavka 15. člena ZOro-1), zato izrednih pravnih sredstev vloženih v kazenski zadevi ni moč upoštevati.

Če dejstvo obsoja pravnomočne obsodbe za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni sporno, potem upravni organ lahko v skladu z določilom 2. točke 1. odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku izvede skrajšani ugotovitveni postopek v zvezi z odvzemom orožja.