UPRS Sodba I U 355/2025-9

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1903/2024 z dne 23. 1. 2025 se v I. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek izpodbijane odločbe

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in ji dodelila redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku in v postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 868/2024, zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov ter kot oprostitev plačila morebitnih stroškov mediatorja, od dne 6. 6. 2024 dalje (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je določila Odvetniško družbo A., o. p., d. o. o., ... (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve je razvidno, da je tožena stranka dne 5. 6. 2024 prejela tožničino prošnjo za BPP, ki ji je skladno z 10., 11., 12., 13., 24. in 33. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugodila in ji dodelila BPP v obliki in obsegu ter od dne, kot izhaja iz izreka odločbe. Pri tem ji je določila izvajalca BPP skladno s 30. členom ZBPP.

Navedbe tožnice

3Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče odpravi I. točko izreka izpodbijane odločbe in jo spremeni tako, da se glasi: "Prošnji prosilke se ugodi in se ji dodeli redna BPP za svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku in v postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 868/2024, zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov ter kot oprostitev plačila morebitnih stroškov mediatorja, od dne 1. 6. 2024 dalje." oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške v upravnem sporu.

4V tožbi tožnica navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita v I. točki izreka, in sicer v delu, ki opredeljuje datum, od katerega ji je bila dodeljena BPP, zato jo s tožbo v tem delu izpodbija. Pojasnjuje, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila na način, da jo je poslala priporočeno preko pooblaščenca že dne 31. 5. 2024, zato je skladno z drugim odstavkom 11. člena ZBPP upravičena do povračila stroškov od vključno dne 1. 6. 2024 dalje in ne šele od 6. 6. 2024 dalje. V zvezi s tem tožnica toženi stranki očita, da je kršila navedeno določbo ZBPP, saj je kot odločilen štela datum prejema tožničine prošnje za BPP in ne datum njene vložitve. Poudarja, da ima pravni interes za odobritev BPP tudi za obdobje od dne 1. 6. 2024 do dne 6. 6. 2024, saj je izbrani pooblaščenec v tem obdobju zanjo storitve že opravil, sama pa nima finančnih sredstev za plačilo.

Navedbe tožene stranke

5Tožena stranka je posredovala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

6Tožba je utemeljena.

7Tožnica v uvodu tožbe (pavšalno) navaja, da vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo v I. točki izreka iz vseh tožbenih razlogov, vendar v nadaljevanju tožbe obrazloženo zatrjuje le kršitev nepravilne uporabe materialnega prava, in sicer drugega odstavka 11. člena ZBPP. Med strankama je torej sporno, ali je tožena stranka s tem, ko je tožnici dodelila redno BPP (šele) od dne 6. 6. 2024 in ne (že) od dne 1. 6. 2024, pravilno uporabila drugi odstavek 11. člena ZBPP.

8Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

9Iz citirane zakonske določbe torej jasno izhaja, da je za dodelitev BPP ključen datum vložitve prošnje za BPP in ne datum, ko tožena stranka prošnjo za BPP prejme. Po oceni sodišča tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi kot odločilen za dodelitev BPP tožnici štela datum prejema njene prošnje za BPP (to je 5. 6. 2024) namesto datuma njene vložitve¹ in tako tožnici napačno dodelila BPP šele od dne 6. 6. 2024. Utemeljen je torej tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer drugi odstavek 11. člena ZBPP. Pravilne so tudi tožničine (smiselne) navedbe, da je podan njen pravni interes za vodenje tega upravnega spora. Iz stroškovnika (priloga A13 sodnega spisa), ki ga je tožnica priložila k tožbi, namreč izhaja, da je pooblaščena odvetniška družba zanjo že opravila določene pravne storitve (vsaj) od dne 4. 6. 2024 dalje, zato bi morala dodeljena BPP zajeti (vsaj) tudi te stroške sodnega postopka.

10Ob tem sodišče opozarja, da je namen BPP po ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, ampak tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.² ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status, ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.³

11Tožena stranka je torej nepravilno uporabila materialno pravo (drugi odstavek 11. člena ZBPP), zato je sodišče izpodbijano odločbo v I. točki izreka⁴ na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V njem bo tožena stranka morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek istega člena).

12Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi iz zgoraj navedenega razloga, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

13V obravnavani zadevi sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije; za to namreč niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, saj podatki postopka ne omogočajo takega odločanja. Poleg tega tožnica ne zatrjuje težko popravljive škode, ki bi ji nastala s ponovnim postopkom pri pristojnem organu.

K II. točki izreka:

14Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju Pravilnik).

15V skladu s Pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR, saj je bil upravni spor rešen brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

¹ Pri tem v izpodbijani odločbi sploh ni navedla datuma vložitve tožničine prošnje za BPP.
² Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.
³ Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998. Glej tudi sodbo tega sodišča I U 2173/2024 z dne 12. 3. 2025 (10. točka obrazložitve).
⁴ Sodišče je odpravilo le I. točko izreka izpodbijane odločbe, kljub temu, da je tožnica v podrednem tožbenem zahtevku predlagala odpravo izpodbijane tožbe v celoti. Ustaljena je namreč sodna praksa Vrhovnega sodišča, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja (glej sklep VSRS I Up 139/2023 z dne 29. 6. 2023, 11. točka obrazložitve). Ob upoštevanju navedenega in tožničinih tožbenih navedb, iz katerih jasno izhaja, da želi s tožbo doseči le odpravo I. točke izreka izpodbijane odločbe, je sodišče v tem upravnem sporu presojalo le o zakonitosti izpodbijane odločbe v tem delu in jo v tem delu odpravilo.