VSL Sklep I Cp 1901/2023

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi:

"Predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve se ugodi in se oseba A. A., roj. ...,

sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev B., za čas enega leta od izdaje tega sklepa (to je od 19. 10. 2023), pri čemer jo je socialnovarstveni zavod Dom upokojencev B. dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o čemer je omenjeni zavod dolžan ažurno obveščati predlagatelja in sodišče.

Do dejanskega sprejema v zavod bo A. A. še naprej nameščena na ustreznem oddelku UPK po presoji predlagatelja, brez možnosti odpusta, vendar najdlje do 19. 10. 2024."

V ostalem se pritožba zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo drugič. Z izpodbijanim sklepom je ponovno ugodilo predlogu predlagatelja in odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev B., in sicer za čas enega leta od dneva namestitve v zavod dalje, pri čemer jo je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o tem pa ažurno obveščati predlagatelja in sodišče. Do sprejema v zavod bo nasprotna udeleženka še naprej nameščena na ustreznem oddelku predlagatelja po njegovi presoji, brez možnosti odpusta.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje socialnovarstveni zavod. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj so kapacitete v domu polno zasedene. Na varovanem oddelku je nameščenih 12 stanovalcev (100 % zasedenost), polno zasedeni so tudi ostali oddelki. Vsi stanovalci v varovanem oddelku imajo demenco. Osebe ne more namestiti nikjer drugje, saj bi bilo s tem moteno vsakodnevno izvajanje dejavnosti, kršene pa bi bile tudi pravice ostalih stanovalcev in osebe same. Po sklepu sodišča imajo trenutno enega čakajočega.

3Predlagatelj in nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožnik tudi v tem pritožbenem postopku ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve ne nasprotuje in je zato v pritožbenem postopku nesporno, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi 75. čl. v zvezi s 74. čl. ZdZdr.¹ 76-letna nasprotna udeleženka tako trpi za hudo kronično duševno boleznijo, to je že kronificirano psihozo shizofrenega kroga, ki jo povzroča motnja v delovanju možgan. Gre za nepovratno bolezensko spremenjenost, bolezen se bo le še slabšala. Posledica bolezni so motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Bolezenski znaki se kažejo s socialnim umikom, osiromašenim mišljenjem, kognitivnim upadom s pomanjkanjem pozornosti, nesposobnostjo abstraktnega mišljenja in načrtovanja ter kronificirano psihotično simptomatiko. Njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj je hudo motena. Nasprotna udeleženka ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Tako je pred sprejemom k predlagatelju že dlje časa živela v hiši brez ogrevanja, brez elektrike in tople vode, v hiši so debele plasti nesanirane plesni, ni uživala primerne hrane ter zavračala zdravniško oskrbo in zdravila, vse navedeno pa je posledica bolezenske simptomatike. Ugotovljeno je, da potrebuje stalno oskrbo in nego, ki je v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je končano, izpolnjeni so tudi drugi pogoji za sprejem, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v svojem prejšnjem sklepu, ugotovitev, da so vsi socialnovarstveni zavodi v času odločanja (pre)zasedeni, ni razlog, ki bi nudil podlago za zavrnitev predloga. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora izbrati socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme ter odločiti o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (2. odst. 48. čl. ZDZdr).

7Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske zmožnosti pritožnika omejene in trenutno zapolnjene in da ji zato ob takojšnjem sprejemu ne bi mogel zagotoviti osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje. To bi posledično pomenilo hud poseg v ustavne pravice nasprotne udeleženke, pa tudi v pravice tam že nameščenih oseb.² Vendar pa je pritožnik tudi ob ponovnem odločanju spregledal, da je sodišče prve stopnje to upoštevalo in je zato odločilo, da je dolžan nasprotno udeleženko sprejeti šele ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih (glej razloge v 12. točki sklepa).

8Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje, zavedajoč se problematike prezasedenosti zavodov, pretehtalo tudi to, kateri od zavodov bi bil najprimernejši. Vsi, s katerimi je kontaktiralo, so sporočili, da so kapacitete dosežene ali presežene, večina pa ima tudi že čakajoče na sprejem po sklepu sodišča (glej razloge v tč. 11 sklepa). O zasedenosti in čakalnih vrstah za sprejem oseb se je prepričalo tudi z vpogledom v javno objavljene podatke pristojnega ministrstva na njegovi spletni strani. Pritožnik v pritožbi sicer navaja, da ima eno čakajočo osebo po sklepu sodišča, a to na odločitev nima vpliva, saj je enako ali slabše tudi v ostalih zavodih. Odločitev, da se nasprotna udeleženka, ko bo to mogoče, namesti k pritožniku, je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena.

9Pritožbeno sodišče pa je uradoma preizkusilo še odločitev, da nasprotna udeleženka do sprostitve prostega mesta ostane nameščena pri predlagatelju ter odločitev glede trajanja namestitve.

10Glede na ugotovitev, da bi bila nasprotna udeleženka, če bi na prosto mesto čakala doma, celo življenjsko ogrožena (glej tč.12 izpodbijanega sklepa), odločitvi glede začasne namestitve pritrjuje. Zaveda se sicer, da psihiatrične bolnišnice niso namenjene dolgoročnemu bivanju oseb, po tem, ko se njihovo zdravljenje zaključi in da bi njihovo nadaljnje zadržanje v psihiatrični bolnišnici lahko pripeljalo do prekomernega obremenjevanja slednjih, a druge rešitve, ki bi nasprotni udeleženki zagotovila varnost in ustrezno oskrbo, v okoliščinah konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne vidi. Trenutno je zato za nasprotno udeleženko edina možnost začasno ta, da do prvega prostega mesta počaka pod nadzorstvom tam, kjer se trenutno nahaja, to pa je psihiatrična klinika. S tem je sodišče dejansko upoštevalo hierarhijo vrednot, ki jih varuje zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. Taka odločitev je skladna tudi z rešitvami, ki jih je v sodno prakso vpeljalo Vrhovno sodišče.³

11Je pa moralo pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa odločitve poseči v odločitev glede trajanja namestitve. Zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda lahko namreč traja največ eno leto z možnostjo podaljšanja (glej 77. čl. ZDZdr). V to obdobje pa je treba, čeprav gre le za začasno namestitev, ki zakonsko ni urejena in je posledica sistemskega problema prezasedenosti SVZ, šteti tudi čas, ko bo nasprotna udeleženka ostala nameščena pri predlagatelju. Odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje (da enoletni rok začne teči s sprejemom v izbrani zavod, pri predlagatelju pa ostane nameščena vse do sprejema brez možnosti odpusta), bi namreč lahko pripeljala do položaja, da bi bila nasprotna udeleženka proti volji pridržana (skupaj) bistveno dlje kot eno leto, ne da bi zadržanje po izteku enega leta imelo podlago v sklepu o njegovem podaljšanju in pred izdajo katerega se (kar je bistveno) ponovno preverijo pogoji, ki jih za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve predpisuje ZDZdr. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP⁴ v zvezi z 42. čl. ZNP-1⁵ spremenilo tako, da (začasna) namestitev nasprotne udeleženke pri predlagatelju ter namestitev v izbranem SVZ trajata skupaj eno leto, to je do 19. 10. 2024.

12V kolikor bo do 19. 10. 2024 prišlo do sprostitve prostega mesta pri pritožniku (Dom upokojencev B.) in bo nasprotna udeleženka sprejeta v njegov varovani oddelek, bo moral zato pritožnik, če bo ugotovil, da je za odvrnitev ogrožanja potrebno nadaljnje zadržanje, najmanj 14 dni pred potekom roka iz tega sklepa, sodišču predlagati podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku, skladno 2. odst. 77. čl. ZDZdr. Za primer, da do sprejema nasprotne udeleženke v SVZ do 19. 10. 2024 še ne bi prišlo, pa bo ob smiselni uporabi 40. čl. ZDZdr tak predlog moral podati predlagatelj. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da kot predlagatelji podaljšanja ob smiselni uporabi 40. čl. ZDZdr pridejo v poštev tudi CSD, najbližja oseba, državno tožilstvo ali zakoniti zastopnik (skrbnik), če ga bo nasprotna udeleženka imela.⁶

13Glede na to, da do dneva seje pritožbenega senata še ni bila izkazana vročitev izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženki in njeni pooblaščenki, pritožbeno sodišče ob tem, ko je v ostalem delu vloženo pritožbo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 zavrnilo, ni hkrati odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo morda vložena pritožba tudi z njune strani, bo v nadaljevanju odločalo še o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo iztekel pritožbeni rok. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz 3. odst. 67. čl. ZDZdr pa je pritožbeno sodišče o pritožbi Doma upokojencev B. kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.

¹ Zakon o duševnem zdravju.
² Glej tudi sklep VS RS II Ips 71/2019.
³ Glej sklepe VS RS II Ips 51/2019, II Ips 71/2019, II DoR 84/2023
⁴ Zakon o pravdnem postopku.
⁵ Zakon o nepravdnem postopku.
⁶ Tako tudi odločba VS RS II Ips 36/2017.