VSL Sklep I Cp 1332/2025

Pritožba se zavrne.

Predhodni odločitvi sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča

1Sodišče prve stopnje je pri prvem odločanju s sklepom Pr 727/2025 z dne 23. 6. 2025 sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se ga zadrži na varovanem oddelku Doma A., enota B. do 23. 6. 2026. Zoper ta sklep je odvetnik nasprotnega udeleženca vložil pritožbo. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1239/2025 z dne 3. 7. 2025 pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ker je iz podatkov spisa in iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje z dne 23. 6. 2025 izhajalo, da je nasprotni udeleženec že nastanjen pri predlagatelju Dom C., d.o.o., PE D. sodišče prve stopnje pa je odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na varovanem oddelku Doma A., enota B., torej v varovanem oddelku drugega socialnovarstvenega zavoda¹ in ne na varovanem oddelku predlagatelja. Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi sklepa odgovorilo tudi na druge pritožbene navedbe odvetnika nasprotnega udeleženca. Pojasnilo je, da soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec zaradi duševne motnje potrebuje stalen nadzor, ker obstaja nevarnost, da bi v nasprotnem lahko odtaval in na ta način huje ogrozil svoje zdravje ali življenje, da ta nevarnost ni le hipotetična, ampak konkretna in realna, da je zato treba poskrbeti za njegovo varnost in da pa mu to varnost zagotavlja ravno namestitev v varovanem oddelku SVZ.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se ga zadrži na varovanem oddelku "Doma C., D., najdlje do 23. 6. 2026."²

Povzetek pritožbenih navedb

3Nasprotni udeleženec po odvetniku vlaga pritožbo, v kateri navaja, da je predlog za podaljšanje bivanja nasprotnega udeleženca na varovani enoti SVZ brez privolitve podala v imenu predlagatelja z dokumentom št. 0427/25 z dne 16. 6. 2025 oseba, navedena na dokumentu kot direktorica centra predlagatelja E. E., ki po podatkih AJPES ni navedena kot direktorica predlagatelja, ampak je naveden kot zakoniti zastopnik F. F., kot vodja poslovne enote. Predlogu ni bilo priloženo pooblastilo E. E. za zastopanje predlagatelja. Posledično je predlog v imenu predlagatelja dala oseba, ki tega upravičenja nima, zato je predlog nezakonit in bi ga sodišče moralo zavreči. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1239/2025 z dne 3. 7. 2025 opozorilo sodišče prve stopnje, da morajo biti vsi udeleženci v postopku pravilno zastopani in da bo treba v novem postopku to pomanjkljivost odpraviti. Sodišče naj bi v novem postopku pridobilo pooblastilo direktorice Doma C., d. o. o., G. G., ki naj bi bilo dano E. E., ki je v imenu predlagatelja vložila predlog. Ker sodišče tega pooblastila ni vročilo nasprotnemu udeležencu, da bi ga lahko preveril, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Nasprotnemu udeležencu je bila s tem kršena tudi pravica do kontradiktornosti postopka.

4Predlagatelj je v tem postopku Dom C., d. o. o., PE D., ne pa C., d. o. o., kar izhaja iz predloga predlagatelja. Predlagatelj je poslovna enota matične družbe Dom C., d. o. o., poslovna enota pa ni pravna oseba.³ Poslovna enota ni sposobna biti stranka, ker ni pravna oseba, kot to določa prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). S tem je sodišče kršilo pravila postopka iz 11. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v postopku udeležen kot predlagatelj nekdo, ki ne more biti stranka.

Glede utemeljenosti pritožbe

5Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

6Iz podatkov spisa izhaja, da je bil nasprotni udeleženec že pred vložitvijo predloga sprejet na varovano enoto Doma C., d. o. o., PE D. na podlagi napotnice osebnega zdravnika in da je na predlogu kot direktorica te PE navedena E. E. V postopku so se potrdile navedbe iz predloga, da ima nasprotni udeleženec zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnaj, da zato nujno potrebuje stalni nadzor, ker bi bilo v nasprotnem lahko ogroženo njegovo zdravje in življenje ter da tega ogrožanja in vzrokov njegove duševne motnje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Vsa ta dejstva so podlaga za vodenje postopka za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve na podlagi četrtega odstavka 75. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), zato se smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena ZDZdr, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.

7V prvem odstavku 61. člena ZDZdr je določeno, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali na kakšen drug način izve zanj. Predlog v teh primerih ni odločilen, ker mora sodišče zaradi varstva koristi pridržane osebe izpeljati postopek po uradni dolžnosti in sprejeti odločitev ali se pridržana oseba zadrži na varovanem oddelku ali pa se s tega oddelka odpusti. Predlog/obvestilo ustanove, da je oseba že sprejeta v varovani oddelek, je torej zgolj podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti.⁴

8Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna,⁵ ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo). Gre za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, zato bi se ta nedoslednost lahko tudi odpravila, kar pa bi terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa z navodilom sodišču prve stopnje, da naj ravna po določbi prvega odstavka 81. člena ZPP. Po ustaljeni sodni praksi gre namreč za odpravljivo procesno pomanjkljivost.⁶ Na ta način pritožbeno sodišče ni postopalo, ker je v interesu nasprotnega udeleženca, da se ga zadrži na varovanem oddelku SVZ iz že obrazloženih razlogov in dodatno tudi ob upoštevanju sistemskega problema prezasedenosti SVZ⁷ ter ker sta tako sodišče kot odvetnik nasprotnega udeleženca razumela opredelitev predlagatelja in namen, da se nasprotni udeleženec zadrži v varovanem oddelku SVZ Dom C., d. o. o., kjer je bil nameščen še pred vložitvijo predloga.

9Sodišče prve stopnje je pridobilo tudi pooblastilo direktorice družbe Dom C., d. o. o., G. G. za E. E., ki je vložila predlog za zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ, kar je tudi navedlo v izpodbijanem sklepu. Okoliščina, da sodišče prve stopnje tega pooblastila ni vročilo odvetniku nasprotnega udeleženca ni vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, s tem, da bi odvetnik lahko pred vložitvijo pritožbe vpogledal v spis in se na ta način seznanil s pooblastilom.

10Pritožbeno sodišče še dodaja, da je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 1224/2025 z dne 3. 7. 2025 v istovrstnem primeru sprejelo enako odločitev. Posebej je izpostavilo, da "sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka."

11Iz teh razlogov niso utemeljene pritožbene navedbe, da je treba predlog zavreči, ker ga je vložila PE D., ki ne more biti stranka, ker E. E., ki je podpisana na predlogu, ni direktorica te PE in ker predlogu ni predložila pooblastila.

12Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo enake razloge kot v sklepu Pr 727/2025, na podlagi katerih je utemeljilo odločitev, da se nasprotni udeleženec zadrži na varovanem oddelku SVZ. Pritožbeno sodišče je že v sklepu I Cp 1239/2025 odgovorilo na pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi je neutemeljeno izpodbijal razloge sodišča prve stopnje v tem delu. Na te razloge se pritožbeno sodišče sklicuje in znova zgolj pojasnjuje, da je v sklopu demence pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, s tem, da nasprotni udeleženec do svojega zdravstvenega stanja nima uvida. Duševna bolezen je dosegla stopnjo, ko je potrebna oskrba nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku, ki zagotavlja stalen nadzor, usmerjanje in vsestransko pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih in kar je odločilno, le z zadržanjem nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku, se lahko prepreči, da nasprotni udeleženec ne bo ogrožal svojega zdravja in življenja. Izvedenka je namreč izpostavila, da bi v nasprotnem primeru nasprotni udeleženec, ki je pokreten in hkrati dezorientiran odtaval in bi na ta način lahko hudo ogrozil svoje zdravje in življenje - gre torej za konkretno nevarnost. Akutno zdravljenje po mnenju izvedenke ni več potrebno, z drugimi ukrepi ali oblikami pomoči, pa ni mogoče odvrniti opisanega ogrožanja. Iz teh razlogov in ker ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca, je tudi ukrep zadržanja na varovanem oddelku za obdobje enega leta časovno primerno določen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje odločilne razloge oprlo na mnenje izvedenke, iz zapisnika naroka pa izhaja, da odvetnik nasprotnega udeleženca na mnenje izvedenke ni imel pripomb. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker ima odločitev sodišča v tem delu oporo v izvedenskem mnenju.⁸

Odločitev pritožbenega sodišča

13Ker sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnost (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

14Glede na to, da se pritožbeni rok za vložitev pritožbe H. H. v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja še ni iztekel, sodišče druge stopnje hkrati ni odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo H. H. tudi sam vložil pritožbo, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odločalo tudi o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo tudi njemu iztekel rok za pritožbo. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz tretjega odstavka 67. člen ZDZdr je sodišče druge stopnje o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.

¹ V nadaljevanju SVZ.
² Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je pri izdaji (prvega) sklepa z dne 23. 6. 2025 prišlo do napake pri oznaki SVZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi v izpodbijanem sklepu, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži na varovanem oddelku, enaki kot v prvem sklepu.
³ Pritožba se sklicuje na sodbo VSL II Cpg 558/2015.
⁴ VSL II Cp 1725/2016 in VSL II Cp 1960/2016.
⁵ Glej Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 327.
⁶ III Ips 43/2018.
⁷ VSL: I Cp 2430/2017, II Cp 254/2022, II Cp 2064/2022.
⁸ V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge iz 12. tč. sklepa I Cp 1239/2025.