UPRS Sodba II U 268/2023-18

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-203/2023/2 z dne 18. 8. 2023 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe.

Potek upravnega postopka

1Organ prve stopnje je z odločbo in sklepom odobril pravni posel za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču parc. št. 145/23, k. o. ..., do celote med prodajalcema A. A., ... in B. B., ... ter kupko C. C., ... V 2. točki izreka je upravni organ odločil, da se zavrže predlog A. A. z dne 22. 8. 2022 za ustavitev postopka in s 3. točko izreka, da stroški postopka niso nastali.

2Iz obrazložitve izhaja, da sta ponudbo št. 330-1236/2021 z dne 19. 10. 2021 za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 145/23, k. o. ... podala solastnika A. A. in B. B., tožeča stranka, ki jo je po pooblastilu zastopala Č. Č., ..., pa je edina ponudbo sprejela s podajo pisne izjave z dne 25. 10. 2021.

3Upravni organ je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovil, da je zemljišče parc. št. 145/23, k. o. ... v solasti B. B. in A. A., vsakega do polovice. Oba solastnika sta dne 19. 10. 2021 na Upravni enoti Maribor podala javno ponudbo za prodajo tega kmetijskega zemljišča do celote za ceno 13.500,00 EUR. Ponudba je bila dne 22. 10. 2021 objavljena na oglasni deski Upravne enote Maribor. V zakonitem roku je izjavo o sprejemu ponudbe za nakup podala samo tožeča stranka, ponudbo je sprejela dne 25. 10. 2021. Dne 22. 11. 2021 je Upravna enota Maribor izdala obvestilo o poteku ponudbe za prodajo navedenega kmetijskega zemljišča in izdala odločbo o odobritvi pravnega posla.

4Prodajalka B. B. je zoper izdano odločbo in sklep Upravne enote Maribor vložila pritožbo, kateri je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani ugodilo z odločbo št. 33008/80/2022/2 z dne 5. 4. 2022 in odločbo Upravne enote Maribor odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Pojasnilo je, da pred izdajo izpodbijane odločbe prodajalca nista bila seznanjena z ugotovitvami postopka, zaradi česar nista imela možnosti, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, zato mora organ prve stopnje v ponovljenem postopku zagotoviti kontradiktornost in se opredeliti do možnosti za razpis naroka za ustno obravnavo ter presoditi, ali prodajalca lahko odstopita od ponudbe za prodajo predmetnega zemljišča.

5Po navodilih pritožbenega organa je upravni organ prve stopnje dne 13. 10. 2022 razpisal ustno obravnavo, ki so se je udeležili C. C., Č. Č. kot pooblaščenka in E. E. in F. F. kot priči ter G. G. - geodet. Obravnave pa se nista udeležila prodajalca, ki po obrazložitvi upravnega organa svojega izostanka nista opravičila oziroma nista predložila dokazila o upravičenosti izostanka iz ustne obravnave. V dopisu z dne 22. 8. 2022 in z dne 31. 1. 2023 je prodajalec A. A. navedel, da z ženo (B. B.) ne nameravata prodati parcele, za katero sta kot prodajalca objavila ponudbo, saj nista zavezana prodati kmetijskega zemljišča nekomu, ki ni predkupni upravičenec ter predlagata ustavitev postopka.

6Upravni organ je ustno obravnavo opravil kljub odsotnosti prodajalcev. Na naroku je ugotovil, da sta prodajalca sama podala ponudbo za prodajo, da so se s kupko že prej dogovarjali o prodaji zemljišča, da so teren zakoličili ter naročili geodetsko izmero le-tega. Prav tako je sam A. A. na terenu določil površino zemljišča. Upravni organ je zaslišal kupko, geodeta G. G. in priči F. F. ter E. E.

7Dne 10. 1. 2023 je upravni organ oba prodajalca seznanil z zapisnikom o ustni obravnavi ter ju pozval, da se opredelita do njegove vsebine. Dne 31. 1. 2023 je A. A. po elektronski pošti posredoval dopis, v katerem je navedel, da se s kupko ne morejo sporazumno dogovoriti o prodaji zemljišča. Njegovo in ženino stališče pa je, da parcele ne prodata njej zaradi nespoštljivega odnosa in kršenja ustnih dogovorov ter zato, ker ni predkupna upravičenka, zaradi česar smeta sklenitev prodajne pogodbe odkloniti. Na izjave prič, podane na ustnem naroku ni imel pripomb. Upravni organ je ugotovil, da B. B. ni podpisala dopisa, zato ga je štelo samo za izjavo A. A. Dopis je upravni organ vročil kupki, ki je nanj odgovorila dne 31. 1. 2023 tako, da je nasprotovala navedbam prodajalcev in zahtevala izdajo odločbe.

8Upravni organ prve stopnje je v ponovljenem postopku zaključil, da ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, tudi v razmerju do posameznika, ki ni predkupni upravičenec, učinkuje kot zavezujoča in da A. A. ni upravičen predlagati ustavitve postopka.

9Stranki z interesom se z odločitvijo upravnega organa prve stopnje nista strinjali in sta vložili pritožbo, kateri je pritožbeni organ delno ugodil tako, da je odpravil 1. in 3. točko odločbe in sklepa upravnega organa prve stopnje. Z 2. točko izreka je sam odločil o zadevi in sicer, da se zahteva C. C., vložena dne 21. 12. 2021 za odobritev pravnega posla za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini kmetijskem zemljišču parc. št. 145/23, k. o. ..., do celote, na podlagi pisne izjave z dne 25. 10. 2021 o sprejemu ponudbe za prodajo tega kmetijskega zemljišča št. 330-1236/2021 z dne 19. 10. 2021 prodajalcev A. A. in B. B. zavrne in s 3. točko izreka zavrnil zahtevo A. A. in B. B. za povračilo stroškov pritožbenega postopka.

10V obrazložitvi pritožbeni organ navaja, da je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih zavezujoča samo v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena tega zakona, nasprotno pa do oseb, ki niso predkupni upravičenci, kot je to v konkretnem primeru kupka nima zavezujočih učinkov. V obravnavanem primeru je bila ponudba naslovljena na nedoločeno število oseb in se obravnava po določilih tretjega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika. Pritožbeni organ zaključuje, da je upravni organ prve stopnje napravil napačen sklep glede uporabe materialnega prava in odločitve ni primerno obrazložil, s čimer je storil bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Posledično je sam odločil o zadevi in odobritev pravnega posla zavrnil.

Tožbene navedbe

11Z odločitvijo upravnega organa druge stopnje se tožeča stranka ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nepravilne uporabe določb Zakona o kmetijskih zemljiščih ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Poudarja, da sta prodajalca podala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, ki učinkuje kot zavezujoča tudi v razmerju do posameznika, ki ni predkupni upravičenec po tem zakonu in da je v obravnavanem postopku edina sprejela ponudbo. Za prodajo so se dogovorili že pred objavljeno ponudbo, tako glede površine prodanega zemljišča, kot tudi glede cene. Prav tako je bila narejena geodetska odmera parcele, katero je sama plačala. Navaja, da je iz odločbe GURS št. 02112-1974/2021-2 z dne 1. 9. 2021 razvidno, da je bilo doseženo soglasje za prodajo te parcele.

12Tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-203/2023 z dne 18. 8. 2023 ter zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki, ki je vezana na pravno mnenje sodišča.

Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo

13V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja pri mnenju in navedbah iz upravne odločbe druge stopnje.

Navedbe strank z interesom v pripravljalni vlogi

14Stranki z interesom v pripravljalni vlogi navajata, da nista podali ponudbe izključno zato, ker so se dogovorili s tožečo stranko za prodajo, da soglasje nikoli ni bilo doseženo in da odmera parcele ni znak soglasja, saj je ponudba bila namenjena nedoločenemu številu oseb.

K I. točki izreka

15Tožba je utemeljena.

16V obravnavani zadevi je upravni organ prve stopnje že izdal odločbo o odobritvi pravnega posla med strankami tega upravnega spora, vendar se je stranka z interesom na odločitev pritožila in pritožbeni organ je zadevo vrnil upravnemu organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je upravni organ prve stopnje opravil ustno obravnavo, strankama z interesom je vročil zapisnik in ju pozval na izjavo. Stranka z interesom je pozivu sledila in odgovorila, da umika dano ponudbo. Upravni organ je predlog umika zavrgel in ponovno odobril sklenitev pravnega posla. Na odločitev sta se stranki z interesom pritožili. Upravni organ druge stopnje je pritožbi ugodil in sam odločil v zadevi tako, da je odobritev pravnega posla zavrnil. Zoper to odločbo tožeča stranka vlaga tožbo v tem upravnem sporu in zahteva njeno odpravo.

17Med strankami je sporno ali bi stranka z interesom lahko umaknila ponudbo za prodajo nepremičnine s pisnim obvestilom in do koga je dana ponudba zavezujoča ter ali se zanjo uporabijo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) kadar jo sprejme oseba, ki ni predkupni upravičenec. Sporno je tudi ali so stranke že pred objavo ponudbe dosegle soglasje o prodaji kmetijskega zemljišča.

18Med strankami pa ni sporno, da gre za kmetijsko zemljišče, katerega solastnika sta stranki z interesom, da je postopek prodaje potekal po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ), da nihče ni uveljavljal predkupne pravice in da je tožeča stranka (ki ni predkupna upravičenka) edina, ki je pravočasno in na predpisan način sprejela ponudbo ter da je upravni organ prve stopnje v ponovljenem postopku (ki je predmet tega upravnega spora) pravni posel odobril.

19Prodajo kmetijskih zemljišč ureja specialni zakon, to je ZKZ z namenom njihovega posebnega varstva, saj je v drugem odstavku 71. člena Ustave Republike Slovenije predpisano, da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Omejitev prodaje kmetijskih zemljišč se nanaša na lastnikovo oz. prodajalčevo pravico do izbire nasprotne pogodbene stranke in obveznega sodelovanja pristojne upravne enote v postopku prodaje.

20ZKZ določa poseben postopek za prodajo vseh kmetijskih zemljišč. Določila postopka so kogentne narave in določajo, da mora lastnik (ali solastnika v obravnavanem primeru), ki želi prodati kmetijsko zemljišče, predložiti ponudbo upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče leži, šteje se, da je s tem upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ). Ponudba mora vsebovati podatke o prodajalcu, zemljišču in ceno (drugi odstavek 20. člena ZKZ). Pristojna upravna enota mora ponudbo nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprava (tretji odstavek 20. člena ZKZ).

21Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena). ZKZ torej določa, da kdorkoli želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče mora podati pisno izjavo o sprejemu ponudbe upravni enoti, torej se prodajalec in kupec ne moreta sama dogovoriti za prodajo kmetijskega zemljišča (mimo upravne enote) oz. takšen dogovor v pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči pravno ni upošteven.

22Kupec lahko kupi samo kmetijsko zemljišče za katerega je upravna enota objavila ponudbo in mora izjavo o sprejemu ponudbe dati upravni enoti s tem je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem, ko upravna enota pravni posel odobri, odložni pogoj odpade in pravni posel učinkuje. Odložni pogoj je torej odobritev pravnega posla s strani upravne enote z upravno odločbo in ne odobritev prodajalca z izjavo volje.

23Tretji odstavek 19. člena ZKZ izrecno določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ne odobri, če promet ni potekal na način določen s tem zakonom ali če ni bil upoštevan vrstni red predkupnih upravičencev. Kmetijsko zemljišče je torej možno prodati oz. kupiti le ob upoštevanju vseh določb ZKZ, kot specialnega predpisa za prodajo kmetijskih zemljišč.

24Pri nakupu kmetijskega zemljišča imajo prednost predkupni upravičenci, ki jih določa 23. člen ZKZ. Četrti odstavek 23. člena ZKZ določa, da v primeru ko nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom ZKZ, ki določa, da se vlogi za odobritev pravnega posla priloži pogodba, razen če ta še ni sklenjena v pisni obliki (prvi odstavek 22. člena ZKZ).

25ZKZ predpisuje poseben in obvezen postopek prodaje vsakega kmetijskega zemljišča, določbe ZKZ so specialne določbe namenjene varovanju prometa s kmetijskimi zemljišči in določajo enoten postopek prodaje, ne glede na kupca/sprejemnika ponudbe, torej za vsakogar, ki želi kupiti kmetijsko zemljišče. Določbe, ki se izrecno nanaša na različno obravnavo kupcev kmetijskega zemljišča so samo določbe prednostnega vrstnega reda kupcev. ZKZ kot specialen zakon celovito ureja postopek prodaje kmetijskih zemljišč in ne odkazuje na uporabo določb drugega zakona ali zakonika.

26ZKZ vsebuje pravila o podaji in sprejemu ponudbe v primeru prodaje kmetijskega zemljišča in nobena njegova določba ne odkazuje na uporabo OZ, saj gre za specialno ureditev prodaje kmetijskih zemljišč z namenom njihovega posebnega varstva. Varstvo je zagotovljeno s sodelovanjem upravne enote, ki postopek vodi oz. prevzame postopek prodaje in izvaja nad njim nadzor. Upravna enota odobri pravni posel z upravno odločbo, zoper katero je možno sprožiti upravni spor. Izjava prodajalca, da si je premislil in zemljišča ne želi prodati sprejemniku ponudbe, ni eden izmed zakonskih razlogov¹ za zavrnitev odobritve pravnega posla s strani upravne enote.

27Četrti odstavek 23. člena ZKZ izrecno določa, da v primeru ko nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur. Kar pomeni, da ga lahko proda tudi osebi, ki ni predkupni upravičenec vendar še zmeraj na način predpisan s tem zakonom, torej ZKZ. Iz tega izhaja, da tudi za kupca, ki ni predkupni upravičenec veljajo ista pravila postopka. V ta pravila pa spadajo tudi pravila o podaji in sprejemu ponudbe ter odobritvi pravnega posla. Iz česar izhaja, da tudi če je sprejemnik ponudbe oseba, ki ni predkupni upravičenec, se kmetijsko zemljišče proda po istem postopku in po istih pravilih, ki jih določa ZKZ.

28Besedna zveza četrtega odstavka 23. člena ZKZ "lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur" pomeni, da v primeru, ko nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče tudi osebi, ki ni predkupni upravičenec, beseda "lahko" pa ne pomeni, da lahko ponudbo umakne ali sprejem ponudbe zavrne, ker je v nadaljevanju odstavka izrecno zapisano, da "na način predpisan s tem zakonom" torej z ZKZ in "če pravni posel odobri upravna enota". Postopek še zmeraj poteka po kogentnih pravilih ZKZ, po katerem je ponudba zavezujoča in je ni mogoče umakniti², izjavo o sprejemu ponudbe pa sprejme upravna enota in ne prodajalec, zato slednji njenega sprejema ne more zavrniti. Odobritev pravnega posla lahko zavrne samo upravna enota tako, da pravnega posla ne odobri iz razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ med katerimi ni spremembe volje prodajalca. Lastnik s tem, ko je podal ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, pooblastil upravno enoto, za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe.³ Upravna enota torej prevzame/vodi postopek prodaje kmetijskega zemljišča ter izvaja nadzor nad njegovo zakonitostjo in pravilnostjo, prodajalec pa njene naloge ne more obiti s tem, da si premisli.

29Pritožbeni organ se v obrazložitvi drugostopne upravne odločbe sklicuje na Načelno pravno mnenje civilnega oddelka Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 in navaja, da iz mnenja izhaja, da ponudba po določbah ZKZ zavezuje prodajalca samo v razmerju do predkupnih upravičencev in da se v razmerju do ostalih kupcev uporabljajo določbe OZ v smislu, da lahko prodajalec zavrne sklenitev pravnega posla po določbah tretjega odstavka 22. člena OZ, vendar temu ni tako. Načelno pravno mnenje civilnega oddelka Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 je bilo sestavljeno z namenom poenotenja sodne prakse civilnih sodišč glede postopanja civilnega sodišča v postopkih vloženih tožb na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je potrebna za vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču v zemljiško knjigo. V mnenju je res zapisano, da ponudba zavezuje prodajalca v razmerju do predkupnih upravičencev, vendar iz tega zapisa, ki je nastal v postopku obrazložitve postopka in poenotenja prakse civilnih sodišč, ni mogoče avtomatsko sklepati, da ponudba po ZKZ zavezuje prodajalca samo v razmerju do predkupnih upravičencev. Mnenje namreč ne obravnava razlik med sprejemniki ponudbe po ZKZ, ampak se ukvarja s poenotenem prakse civilnih sodišč glede trenutka sklenitve pravnega posla in kako to vpliva na pravočasnost vložene tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Mnenje tudi ne določa, da bi se glede ponudbe po ZKZ uporabile določbe tretjega odstavka 22. člena OZ, kot to navaja pritožbeni organ. Takšno navedbo vsebuje 10. točka obrazložitve sodbe II Ips 308/2010 z dne 25. 7. 2013 (prav tako civilnega oddelka), kateri pa Upravno sodišče RS ni sledilo, saj gre v postopku prodaje kmetijskih zemljišč na podlagi ZKZ za posebno varstvo tega področja v javnem interesu oz. zaradi javne koristi⁴, ki je varovana z obvezno udeležbo upravne enote v postopku prodaje in z izdajo upravne odločbe, kot odložnim pogojem za veljavnost pravnega posla med strankama. ZKZ celovito ureja poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč in kot specialni zakon ne odkazuje na uporabo splošnih določb drugih zakonov ali zakonikov, kot je zgoraj podrobneje razloženo.

30Po zgoraj obrazloženem sodišče ni sledilo starejši sodni praksi, ki jo navaja tožena stranka: II Ips 308/2010 z dne 25. 7. 2013 točki 10 obrazložitve in I U 2601/2017-10 z dne 8. 1. 2019, v slednji namreč sodišče ni odločalo o zavezujoči naravi ponudbe, ampak je v 8. točki obrazložitve zgolj povzelo navedbe stranke kot pravilne.

31Pritožbeni organ se glede uporabe OZ sklicuje še na odločbo Upravnega sodišča I U 1560/2019-17 z dne 28. 1. 2021, v kateri pa je šlo za drugačno dejansko stanje, saj je bilo v zadevi sporno kdo izmed dveh predkupnih upravičencev, ki sta po določilih prvega odstavka 23. člena ZKZ imela enako mesto vrstnega reda, bo kupec. Gre torej za dva predkupna upravičenca, z enakim vrstnim redom in prodajalec je izbral med dvema "enakima" sprejemnikoma ponudbe. V obravnavanem primeru pa noben predkupni upravičenec ni sprejel ponudbe, sprejela jo je samo ena oseba - tožeča stranka.

32Po zgoraj obrazloženem je upravni organ prve stopnje pravilno odločil, da se pravni posel med prodajalcema, ki sta podala ponudbo in tožečo stranko, ki je ponudbo edina pravočasno sprejela, odobri, vendar pa je svojo odločitev po navodilih pritožbenega organa, ki mu je zadevo vrnil v ponovno odločanje in mu dal napotke, da se opredeli do možnosti odstopa od ponudbe, utemeljeval z napačnimi razlogi. V postopku prodaje kmetijskega zemljišča za sklenitev pravnega posla namreč ni odločilno ali so se stranke že pred objavo obvezne ponudbe pri pristojni upravni enoti, dogovarjale ali dogovorile o bistvenih elementih prodajne pogodbe, ampak je pomembno, da je postopek potekal po določilih ZKZ in da je pravni posel odobrila pristojna upravna enota z upravno odločbo in šele ko so izpolnjeni pogoji po ZKZ je pravni posel popoln in učinkuje v pravnem prometu. V postopku po ZKZ bistveno vsebino prodajne pogodbe vsebuje ponudba, kot to določa drugi odstavek 20. člena ZKZ. Ko je ponudba sprejeta s strani kupca, pa vsebina dane ponudbe zavezuje vse udeležence postopka, ne more je spremeniti niti upravna enota, niti prodajalec,⁵ dogovarjanje strank po pravočasnem in veljavnem sprejemu ponudbe po ZKZ je izključeno, s tem je izključena možnost spremembe volje.

33V obravnavanem primeru je tožeča stranka pravočasno in veljavno sprejela dano ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, s tem je bil pravni posel med njo in prodajalcema sklenjen pod odložnim pogojem. Postopek je preverila pristojna upravna enota in pravni posel odobrila. S tem je pravni posel postal popoln in ima kot tak učinke v pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči.

34Po zgoraj obrazloženem je upravni organ prve stopnje z odločbo in sklepom št. 330-1494/20216227-32 z dne 18. 4. 2023 pravilno odločil, zato je sodišče odločbo pustilo v veljavi, spremenilo pa je razloge - pravno utemeljitev odločitve. Sodišče pa je odpravilo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-203/2023/2 z dne 18. 8. 2023 - pritožbenega organa, ki po mnenju sodišča ni pravilno uporabilo materialnega prava.

35Sodišče še dodaja, da je upravni organ prve stopnje pravilno odločil, da prodajalec (v tem postopku stranka z interesom) ne more uspeti z vlogo za ustavitev postopka, saj po določbah ZKZ ustavitev postopka po volji prodajalca, po sprejemu ponudbe ni mogoča.

K II. točki izreka

36Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožeči stranki prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Slednji določa, da v primeru ko je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožečo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Sodišče je k temu prištelo še 22 % za DDV, to je 84,70 €, in skupno znesek 469,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

37Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

¹ Tretji odstavek 19. člena ZKZ.
² Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodba in sklep X Ips 33/2018 z dne 22. 12. 2020.
³ Prvi odstavek 20. člena ZKZ.
⁴ Kot izhaja iz ciljev posebne zakonske ureditve tega področja v določbi 1.a člena ZKZ.
⁵ Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodba in sklep X Ips 33/2018 z dne 22. 12. 2020.