VSM Sklep III Cp 255/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Inštitutu za sodno medicino (v nadaljevanju: strokovna inštitucija) za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in stroške v skupni višini 1.866,08 EUR z vključenim DDV (I. točka izreka), ugotovilo, da je strokovna inštitucija zavezanka za plačilo DDV (II. točka izreka), naložilo finančno-računovodski službi sodišča, da izvrši plačilo skupnega zneska v višini 1.866,08 EUR iz predujma, ki ga je založil predlagatelj (III. točka izreka), odločilo, da se plačilo izvede najkasneje v roku 45 dni po pravnomočnosti sklepa (IV. točka izreka) in da predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (V. točka izreka).

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zahtevek strokovne inštitucije v skupni višini 1.886,04 EUR v celoti zavrne, "predlagatelju pa v breme nasprotnih udeleženk naloži plačilo pritožbenih stroškov". Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati zgolj prvi stroškovnik strokovne institucije z dne 22. 10. 2024, ne pa naknadno predložena stroškovnika z dne 30. 1. 2025 in 10. 2. 2025, ki sta bila predložena na poziv sodišča. Pozivanje na dopolnitev stroškovnika nima podlage v zakonu, saj so v skladu z določbo 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo drugega in tretjega odstavka 242. člena ZPP dolžni izvedenci povračilo stroškov terjati takoj po opravljeni storitvi, sicer to pravico izgubijo, kar je bilo strokovni instituciji tudi pojasnjeno v sklepu o postavitvi izvedenske inštitucije z dne 1. 8. 2024. Sicer pa je strokovna institucija že prvi stroškovnik vložila prepozno. Sodišču prve stopnje tudi očita kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pojasnilo, zakaj "ni upoštevalo stroškovnika z dne 14. 10. 2023 (najverjetneje pravilno 2024)" oziroma ni z ničemer pojasnilo, zakaj je strokovno institucijo dvakrat pozivalo k spreminjanju in dopolnjevanju stroškovnika. Sodišče strokovni inštituciji ne bi smelo na račun materialnih stroškov priznati skupno 1.179,57 EUR, ker višine materialnih stroškov ni izkazala v skladu z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik), saj ni predložila niti računa za opravljanje storitve, če bi navedene storitve opravil kdo drug, niti ni predložila, ker je storitve DNK preiskav opravljala z lastnimi sredstvi, vsaj ene ponudbe poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s strokovno inštitucijo, niti drugih dokazil, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev. Priglaša pritožbene stroške.

3Nasprotni udeleženki na pritožbo nista odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sicer ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali pritožbeno uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje strokovni instituciji za izvedensko mnenje z dne 14. 10. 2024 (tj. za izvedbo DNK analize testa očetovstva) priznalo nagrado in stroške za opravljeno delo, in sicer na podlagi stroškovnika z dne 22. 10. 2024, ki ga je strokovna institucija na poziv sodišča dopolnila 31. 1. 2025 in 10. 2. 2025.

8Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje strokovne institucije ne bi smelo pozivati na dopolnitev stroškovnika. Podlage za takšno stališče zakonodaja ne daje. Prav nasprotno, tudi stroškovnik strokovne institucije je vloga, zato v takih primerih ni izključena uporaba 108. člena ZPP, ki ureja vrnitev nerazumljivih ali nepopolnih vlog v popravo. Tako je v obravnavani zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje, ki je ocenilo, da se uporabijo določbe Pravilnika, zaradi česar je strokovno institucijo z dopisoma z dne 31. 1. 2025 in 10. 2. 2025 pozvalo, naj predloži manjkajoča dokazila v skladu z drugim in tretjim odstavkom 49. člena Pravilnika. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati zgolj prvi stroškovnik strokovne institucije z dne 22. 10. 2024, ne pa naknadno predložena stroškovnika z dne 30. 1. 2025 in 10. 2. 2025, so torej neutemeljene.

9Predlagatelj v pritožbi nadalje navaja, da je strokovna institucija že prvi stroškovnik vložila prepozno, saj so v skladu z določbo 249. člena v zvezi z določbo drugega in tretjega odstavka 242. člena ZPP izvedenci dolžni povračilo stroškov terjati takoj po opravljeni storitvi, sicer to pravico izgubijo, kar je bilo strokovni instituciji tudi pojasnjeno v sklepu o postavitvi izvedenske inštitucije z dne 1. 8. 2024. To ne drži. Iz sklepa z dne 18. 8. 2024 ne izhaja, da bi bila strokovna institucija opozorjena, da bo izgubila pravico do nagrade in povračila stroškov, če izvedenskemu mnenju ne bo predložila stroškovnika. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na dikcijo drugega odstavka 242. člena v zvezi z 249. členom ZPP sankcija izgube pravice do nagrade pride v poštev zgolj, če je bila strokovna institucija na to posebej opozorjena. Glede na to, da v obravnavani zadevi strokovna institucija na sankcijo izgube pravice do nagrade in povračila stroškov v primeru nepravočasne predložitve stroškovnika ni bila opozorjena, je zaradi predložitve stroškovnika 8 dni po predložitvi izvedenskega mnenja ne more zadeti sankcija izgube pravice do nagrade in povračila stroškov.

10Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja o kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj "ni upoštevalo stroškovnika z dne 14. 10. 2023 (najverjetneje pravilno 2024)" oziroma ni z ničemer pojasnilo, zakaj je strokovno institucijo dvakrat pozivalo k spreminjanju in dopolnjevanju stroškovnika. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pri omenjenih pritožbenih navedbah ne gre za razloge o odločilnih dejstvih v smislu 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je navedena kršitev podana zgolj, če sodna odločba ni razumljiva in je objektivno ni mogoče preizkusiti, ne pa v primeru, ko sodišče prve stopnje ne obrazloži vsakega posameznega procesnega dejanja. Izpodbijani sklep je razumljiv in se da preizkusiti, saj vsebuje razloge, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev in so razvidni iz 2. do 6. točke izpodbijanega sklepa.

11Sodišče druge stopnje pa ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da le-to ni bilo pravilno uporabljeno. V obravnavani zadevi gre za sklep o nagradi in povračilu stroškov strokovni instituciji, ki je opravila izvedensko delo. ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo in pravico do povračila z njim povezanih stroškov, ta določba pa velja (v skladu z določbo tretjega odstavka 245. člena ZPP) tudi za strokovno institucijo, ki ji je zaupana izdelava izvedenskega mnenja, kot v obravnavani zadevi. Vendar to ne pomeni, da se glede višine nagrade in povračila stroškov uporabijo določbe Pravilnika, kot je napačno štelo sodišče prve stopnje in kot zmotno meni predlagatelj v pritožbi. Kajti določbe Pravilnika veljajo le za v Sloveniji imenovane sodne izvedence (1. člen Pravilnika), ne pa za strokovne institucije, ki jim je zaupana izdelava izvedenskega mnenja. Pravica strokovne institucije do plačila za opravljeno delo in povrnitev stroškov se presoja po splošnih načelih obligacijskega prava in se nagrada odmeri v višini, dogovorjeni med sodiščem (kot naročnikom) in strokovno institucijo ali se določi po vnaprej znanem ceniku ali v višini, ki se običajno plačuje za tako delo,¹ pri čemer se glede plačila uporabijo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi.²

12Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1. 8. 2024 postavilo strokovno institucijo in opredelilo vsebino njene izvedenske naloge (tj. izvedbo DNK analize) ter da je strokovni instituciji naložilo, da poda izvedensko mnenje v roku 30 dni ter skupaj z izvedenskim mnenjem predloži sodišču tudi specificirani stroškovnik. Strokovna institucija je mnenje izdelala in predložila stroškovnik (z dne 22. 10. 2024), s čemer je na konkludenten način podala soglasje za izvedbo naročene izvedenske naloge,³ kar pomeni, da je bil dogovor o opravi naloge med sodiščem in njo sklenjen. Glede na to, da se sodišče in strokovna institucija nista dogovorili glede višine plačila, je mogoče storitev obračunati po ceniku strokovne institucije, ki je veljaven od 1. 3. 2023 (kot izhaja iz njene vloge z dne 10. 2. 2025). Upoštevaje, da je v predmetni zadevi predlagatelj založil predujem v višini 2.000,00 EUR, nagrada po izpodbijanem sklepu pa tega zneska ne presega, sodišče ocenjuje, da plačilo po ceniku strokovne institucije predstavlja tudi nagrado, ki se običajno plačuje za tako delo v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.⁴

13Glede na navedeno, bi bilo treba strokovni institucij priznati nagrado in stroške v priglašenem znesku 1.887,43 EUR, ne pa zgolj v priznanem znesku 1.866,08 EUR. Vendar se je na sklep o nagradi pritožil zgolj predlagatelj (ne pa strokovna institucija), zato pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ne sme spremeniti v njegovo škodo (prepoved reformatio in peius, 359. v zvezi s 366. členom ZPP).

14Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15Predlagatelj je v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZNP-1 dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Glej VSM sklep III Cp 350/2021 z dne 28. 9. 2021, VSM sklep I Cp 724/2021 z dne 12. 10. 2021, VSL Sklep I Cp 2026/2014 z dne 25. 7. 2014, VSL sklep I Cpg 397/2013 z dne 11. 4. 2013, VSL sklep I Cp 1857/2002 z dne 18. 12. 2002, VSL sklep I Cp 3109/2012 z dne 21. 11. 2012, VSL sklep II Cp 1585/2019 z dne 29. 10. 2019, VSL I Cp 1503/2014 z dne 23. 7. 2014; primerjaj tudi J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Ljubljana 2005, str. 489.
² VSL sklep II Cp 1585/2019 z dne 29. 10. 2019.
³ VSL sklep II Cp 1585/2019 z dne 29. 10. 2019.
⁴ Le-ta ureja višino podjemnikovega plačil v primeru, če se stranki glede plačila ne dogovorita, in določa: "Če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu."