VSL Sklep I Cp 440/2025

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožencu ali komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu oziroma v njegovem imenu in imenu družb A., d. o. o., B., d. o. o., in C., d. o. o., do 1/2 prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin ID znak: parcela 0000 966/31, ID znak: del stavbe 0000-970-174, ID znak: del stavbe 0000-28-109, ID znak: parcela 0000 3074/2, katastrska občina: N., št. ZK vložka: ..., katastrska št. parcele 917/7 na naslovu N., Hrvaška, ID znak 0000 2974/2, ID znak 0000 2974/4, ID znak 0000 510/1, ID znak 0000 509/2, ID znak 0000 3074/1, ID znak 0000 1091/35 z vknjižbo zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v korist tožeče stranke; da se tožencu ali komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu prepove odtujitev ali obremenitev 100 % poslovnega deleža v gospodarskih družbah A., d. o. o., B., d. o. o., in C., d. o. o., z vknjižbo zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v sodnem registru v korist tožeče stranke; da se tožencu ali komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu prepove odtujitev ali obremenitev osebnega vozila znamke BMW, model X6, letnik ..., reg. št. ..., osebnega vozila znamke Porsche, modela Carrera 911, letnik ..., reg. št. ..., osebnega vozila znamke Porsche, modela Carrera 911 Turbo, še brez registrske številke, osebnega vozila znamke Porsche, model Panamera, letnik ..., reg. št. ..., vozila Limuzina, znamke ..., letnik ..., reg. št. ..., motornih vozil tipa "Buggy" in avtodoma letnik ... z vknjižbo zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v registru motornih vozil v korist tožeče stranke; da se tožencu ali komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu prepove odtujitev ali obremenitev plovila, jahta znamke ..., letnik ..., plovila, gumenjak z motorjem Evinrude 20ohp, na suhem parkirišču pred počitniško hišo pravdnih strank na otoku ..., z vknjižbo zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v register plovil v korist tožeče stranke; da se tožencu ali komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu prepove odtujitev ali obremenitev vseh premičnin, ki se nahajajo na naslovih nepremičnin v tem sklepu in denarnih sredstev na transakcijskih računih toženca. Ta začasna odredba bi se po predlogu tožnice izdala z veljavnostjo od njene izdaje do 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero bo sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v glavni stvari. V primeru, da bi bilo zoper pravnomočno odločbo sodišča vloženo izredno pravno sredstvo, pa do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženem izrednem pravnem sredstvu, pri čemer ugovor ali pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. Toženec ji je dolžan povrniti stroške predmetnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da stroške v zvezi z začasno odredbo nosi tožnica sama (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa tožencu naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožnica navaja, da je v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe pojasnila, da navedeno premoženje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank kot nekdanjih zunajzakonskih partnerjev. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju¹ je zatrjevala in izkazala konkretna ravnanja toženca. Ta najmanj s stopnjo verjetnosti kažejo na to, da bo oziroma že je s skupnim premoženjem nedovoljeno razpolagal tako, da bo njena uveljavitev terjatve otežena ali celo onemogočena. Ne strinja se s sklepanjem sodišča, da je lastnik avtomobila tisti, ki je oglas objavil. Po 11. členu Stvarnopravnega zakonika velja domneva, da je lastniški posestnik premične stvari njen neposredni posestnik. Prav tako ne razume, zakaj sodišču povezave do oglasov niso delovale; oglasi so bili dostopni tudi v mesecu februarju 2025 (razen oglasa za Porsche Carrera, ki je bil očitno že prej prodan in 28. 11. 2014 že odjavljen iz prometa) in jih prilaga k tej pritožbi. Meni, da bi jo moralo sodišče pozvati, da predlog popravi oziroma oglase posreduje na drug način. Ker tega ni storilo, je kršilo njeno pravico do izjave in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku² ter izničilo smisel predloga za začasno odredbo. Sedaj oglasov ni več, zato sklepa, da so bili avtomobili prodani. Sklicuje se na institut spregleda pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah, saj je toženec v nasprotju z zakonom s premoženjem družbe ravnal kot s svojim lastnim premoženjem; družina je vsa luksuzna vozila uporabljala za zasebne namene, vozilo BMW serija X6 je ves čas uporabljala sama. S prodajo teh stvari bi izgubila svojo lastninsko pravico. Pogojevanje obstoja nevarnosti z vrednostjo odtujenih stvari je ustavno nedopustno.

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do dejstva, da je toženec eno od nepremičnin 10. 12. 2024 obremenil s hipoteko v višini 59.000 EUR in tako z njo že nedovoljeno razpolagal, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3Pritožba je utemeljena.

4Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja, določitev deležev na njem ter njegovo razdelitev v pravdnem postopku. V zavarovanje svoje nedenarne terjatve je predlagala tudi izdajo zavarovalne začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve še nerazdeljenega skupnega premoženja.

5Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik (tožnik) za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev zoper dolžnika (toženca) nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik (tožnik) mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (1. do 3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnik pa ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ). Po 273. členu ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati takšno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Za odločanje o začasnih odredbah zadošča nižji dokazni standard verjetnosti, ta pa je podan takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo nasprotno.³

6Tožnica je izdajo predlagane začasne odredbe oziroma izkaz pogoja obstoja verjetnosti svoje terjatve iz naslova skupnega premoženja utemeljevala na navedbah iz tožbe⁴, da sta s tožencem vse od leta 2003 živela v zunajzakonski skupnosti, v tem času sta se jima rodila dva otroka, sin D. leta 2009 in hči E. leta 2012. Sprva sta živela v hiši njenih staršev, nato pa sta si leta 2009 ustvarila skupen dom v hiši na naslovu F., ki je sicer v lasti staršev toženca. Zunajzakonska skupnost je razpadla novembra 2024. Tekom zunajzakonske skupnosti sta s tožencem ustvarila znaten obseg skupnega premoženja, in sicer sta kupila kar nekaj nepremičnin in premičnin, zlasti osebnih avtomobilov, plovil in drugih prevoznih sredstev ter ustanovila več uspešnih gospodarskih družb. V potrditev svojih navedb je predložila zemljiškoknjižne izpiske, predlagala vpogled v poslovni register in register motornih vozil ter plovil in opravo ustreznih poizvedb za pridobitev vseh ostalih potrebnih informacij, s katerimi sama ne razpolaga.

7Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice tudi na premoženjskem pravnem področju, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (prvi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih⁵; 4. člen Družinskega zakonika⁶). Za premoženje, ki je z delom pridobljeno v trajanju takšne skupnosti, velja domneva, da gre za skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR in 67. člen DZ) in da sta deleža partnerjev na njem enaka (prvi odstavek 59. člena ZZZDR in prvi odstavek 74. člena DZ), partnerja pa lahko dokažeta, da gre za posebno premoženje enega od njiju oziroma da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju.

8Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da tožnica ni izkazala predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, zato se niti ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem verjetnega obstoja tožničine terjatve.⁷ Njene navedbe glede podane objektivne⁸ nevarnosti, da bo uveljavitev njene nedenarne terjatve onemogočena oziroma precej otežena, je ocenilo za presplošne in neizkazane, prav tako tožnica ni izkazala, da bi toženec s predlagano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo, saj je načeloma vsak poseg v lastninsko pravico škodljiv (tretji odstavek 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ).

9Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa o nujnosti konkretizacije nevarnosti in da mora biti tudi za obstoj objektivne nevarnosti ugotovljeno nekaj več kot le hipotetična možnost, da bi toženec (dolžnik) s premoženjem, katerega formalni lastnik je, lahko razpolagal. To je res pravica in s tem možnost vsakega lastnika. Izkaz konkretizirane nevarnosti zahteva tudi sodna praksa⁹, vendar v konkretnem primeru zatrjevana nevarnost ne izvira le iz golega lastništva toženca, ampak iz več drugih konkretnih okoliščin, ki jih navaja in izkazuje tožnica. V predlogu za začasno odredbo je podala trditve o tem, da je tožnik po njeni izselitvi iz hiše na naslovu F., odstranil večino premične opreme in ostalih predmetov¹⁰, prav tako je brez soglasja in njene vednosti pričel s prodajo štirih avtomobilov, kar je razvidno iz objavljenih oglasov na spletni strani avto.net.¹¹ Glede prodaje avtomobila BMW serija X6 je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz oglasa na omenjeni spletni strani izhaja, da ga prodaja družba H. d . o. o., zato tožnica ni z verjetnostjo izkazala, da navedeni avtomobil spada v skupno premoženje¹² in da tudi sicer vrednost avtomobila v višini 75.000 EUR predstavlja le neznatno vrednost v primerjavi z vsem skupnim premoženjem, zato zgolj njegova prodaja ne izkazuje potrebne nevarnosti. Prav tako po presoji sodišča prve stopnje tožnica ni z verjetnostjo izkazala prodaje preostalih treh avtomobilov, saj povezav do objavljenih oglasov, ki jo je navedla tožnica, ni bilo mogoče odpreti oziroma je njihova objava potekla. Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da takšnemu stališču sodišča prve stopnje ni mogoče slediti. Tožnica je zatrjevala in izkazovala, da so bili vsi navedeni avtomobili kupljeni v času zunajzakonske skupnosti in da predstavljajo skupno premoženje, s katerim toženec nedovoljeno razpolaga in ga s tem zmanjšuje. Tudi objave oglasov, ki sicer niso več aktivni, kažejo na to, da obstaja več kot le hipotetična možnost, da bo lahko v tožbi zahtevana terjatev tožnice onemogočena ali precej otežena. Zaključek sodišča o le pavšalnem navajanju nevarnosti je zato materialnopravno napačen.

10Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj podanih stališč ponovno obrazloženo presodi, če in v kakšnem predlaganem obsegu je tožnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji za zavarovanje njene terjatve iz naslova skupnega premoženja. Pritožbeno sodišče o predlogu za začasno odredbo ne more odločiti samo, saj bi s tem onemogočilo morebitni ugovorni postopek, za katerega je pristojno sodišče prve stopnje.

¹ Uradni list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ.
² Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
³ Primerjaj VSRS sklep II Ips 137/2014 z dne 12. 5. 2016.
⁴ Nujna sestavina predloga za zavarovanje je procesno gradivo (dejstva in dokazi), na podlagi katerega tožnik (upnik) izkazuje izpolnjenost zahtevanih zakonskih pogojev, pri čemer mora predlagatelj že v predlogu v zadostni meri opravičiti svoje dokazno breme ter vključiti trditveno in dokazno podlago v zadostnem obsegu, da bo izpolnil pogoje za izdajo začasne odredbe, pri čemer sodna praksa, čeprav gre tudi pri postopku za izdajo začasne odredbe, tudi če teče v okviru pravde, za samostojen postopek, dopušča sklicevanje na prehodno podano trditveno in dokazno podlago v tožbi, ki je sestavni del iste vloge, kot je tudi v konkretni zadevi; primerjaj VSL sklep II Cp 259/2025 z dne 19. 2. 2015 in VSL sklep I Cp 1902/2022 z dne 6. 12. 2022.
⁵ Uradni list SRS, št. 15/1976 z dne 4. 6. 1976, v nadaljevanju ZZZDR, ki se še vedno uporablja za razmerja, ki so nastala še v času njegove veljavnosti.
⁶ Uradni list RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2017.
⁷ Pogoja iz prvega in drugega odstavka 272. člena ZIZ morata biti podana kumulativno.
⁸ Pri nedenarnih terjatvah zadostuje izkaz obstoja objektivne nevarnosti ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile. Ni torej pomembno, kaj je nevarnost povzročilo oziroma, da ta izvira iz dolžnikovih ravnanj.
⁹ VSL sklep I Cp 2191/2020 z dne 11. 1. 2021, I Cp 155/2020 z dne 29. 1. 2020 in I Cp 416/2017 z dne 29. 3. 2017 so zavzeli stališče, da objektivna nevarnost ni bila dovolj konkretizirana, vendar v teh primerih do nekih aktivnih dejanj v smeri odtujevanja s strani dolžnika še niti ni prišlo.
¹⁰ Sodišče prve stopnje je tožnici očitalo, da premičnin, ki naj bi jih toženec odtujil, ni konkretno opredelila in da za svoje navedbe tudi ni predložila oziroma predlagala nobenih dokazov in da tudi sicer niti ne zahteva, da bi premičnine na tem naslovu sploh spadale v skupno premoženje; zadnje sicer ne drži, saj je tožnica na 7. strani tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe podala zahtevek, da v skupno premoženje spadajo vse premičnine, ki se nahajajo na naslovih nepremičnin, ki jih navaja v 3. točki predmetne vloge.
¹¹ Trditve glede obremenitve nepremičnine k. o. 0000, stavba 28, del stavbe 109 je tožnica podala šele v pritožbi; iz k tožbi in predlogu za začasno odredbo priložene priloge 5, ki predstavlja zemljiškoknjižni izpisek za navedeno nepremičnino z dne 4. 12. 2024, obremenitev s hipoteko v višini 59.00 EUR z dne 10. 12. 2024 še ne izhaja. V pritožbi očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v tem delu ni podana.
¹² Za vozilo BMW serija X6 je tožnica navajala, da je registrirano na toženca, sicer pa delno v lasti leasing hiše, pri čemer se leasing obroki plačujejo iz skupnega premoženja, uporabljala pa ga je izključno ona sama. Dejstvo, da je oglas na spletni strani za njegovo prodajo objavila družba H., d. o. o., ne izkazuje nujno nasprotnega stališča, da ne gre za skupno premoženje pravdnih strank.