VSL Sodba in sklep II Cp 480/2025

I. Pritožbe se zavrnejo ter se potrdijo sodba in sklep z dne 15. 5. 2024 ter sklepa z dne 29. 5. 2024 in 30. 5. 2024 sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Ozadje spora

1A. A. je kot darovalka z darilno pogodbo z dne 18. 11. 1998 podarila tožniku in toženki nepremičnine,¹ ki so predmet tudi tega spora. V darilni pogodbi je navedeno, katere dele nepremičnin v naravi dobita pravdni stranki. Srž sporov med pravdnima strankama je (ne)veljavnost darilne pogodbe in (tudi) katere dele nepremičnin sta pravdni stranki pridobili v last na podlagi darilne pogodbe ter izvedena parcelacija teh nepremičnin. Med pravdnima strankama tečejo številni sodni postopki. V tem pravdnem postopku se obravnava nasprotna tožba tožnika, ker ni bila združena z zadevo P 972/2018 II, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Odločitve sodišča prve stopnje

2Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom P 1417/2019-III z dne 15. 5. 2024 odločilo, da se ne dopusti objektivna sprememba tožbe, kot jo je tožnik uveljavljal z vlogo z dne 22. 2. 2021²(I), da se zavrne tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva plačilo odškodnine v znesku 20.001,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe - 13. 7. 2018 do dneva plačila (II), da se zavrne tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva razveljavitev parcelacije in elaborata št. 6515(46) podjetja B., d. o. o. z dne 3. 3. 2008 (III), da se zavrne tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva vračilo lastniškega deleža hiše s katastrsko številko 0000, ki stoji na parceli *182 (sedaj 2104), k. o. C. in vračilo nezakonito odtujene vzhodne garaže v prizidku s katastrsko številko 0001, ki stoji na parc. št. 1313/2, k. o. C. ter vračilo nezakonito odtujenega lastniškega deleža na parc. št. 1313/2, k. o. C. (IV),³ da je tožnik dolžan povrniti toženki njene pravdne stroške v znesku 1.635,14 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva poteka paricijskega roka do dneva plačila (V).

3S sklepom P 1417/2019-III z dne 29. 5. 2024 je sodišče prve stopnje ugovoru tožnika z dne 19. 5. 2024, ki je bil vložen 20. 5. 2024 zoper prepis zapisnika naroka z dne 15. 5. 2024, delno ugodilo in zapisnik na tretji strani popravilo tako, da je v drugi vrstici prvega odstavka besedila na tretji strani zapisnika besedilo "parc. št. 1313/22105, k. o. C." nadomestilo z besedilom "parc. št. 1313/2 in 2105, k. o. C. 0002" (I). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (II).

4S sklepom P 1417/2019 z dne 30. 5. 2024 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožnika z dne 26. 5. 2024, ki je bila vložena 27. 5. 2024 zoper sklep P 1417/2019-III z dne 15. 5. 2024, ki je bil sprejet na naroku za glavno obravnavo z dne 15. 5. 2024.⁴

Povzetek pritožbenih navedb⁵ zoper sodbo in sklep z dne 15. 5. 2024

5Tožnik v laični pritožbi navaja, da izpodbija odločbo v celoti zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6Odločba je izdana v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).⁶ Sodišče ni dovolilo ustnega zaslišanja pravdnih strank. Nezakonito je zavrnilo tudi objektivno spremembo tožbe, ki bi jo moralo dovoliti po uradni dolžnosti. Tožniku je bila s tem kršena pravica do poštenega sojenja. Odločitev je tudi v nasprotju s pravicama do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave).

7Tožnik je vložil nasprotno tožbo v zadevi II P 972/2018. Razlogi za objektivno spremembo tožbe so nastali po vloženi nasprotni tožbi, s tem, ko je Okrajno sodišče na Vrhniki v zadevi D 203/2019 (sedaj D 243/2020) dne 19. 12. 2019 zakonito razglasilo oporoko A. A. z dne 29. 12. 2010,⁷ s katero je A. A. odvzela toženki celotni "nepremičninski in premičninski" delež na nepremičninah parc. št. 1313/2, 2105 in 2104, vse k. o. C. 0002. Oporoka je veljavna od njene razglasitve, ker jo zakoniti dediči niso izpodbijali s tožbo. To pomeni, da toženka ni več lastnica nepremičnin. Oporoka A. A. je veljavna, zato jo mora sodišče upoštevati. Tožnik je pojasnil v kakšnem stanju je zapuščinski postopek. Med dediči je spor glede vprašanja veljavnosti odpovedi dedovanju. Toženka in njen odvetnik se bosta morala v tej zadevi urgentno odločiti, ali se toženka misli umakniti iz nepremičnin parc. št. 1313/2, 2105 in 2104, ker na podlagi razglašene oporoke toženka nima več lastninske pravice na nepremičninah, ker je oporoka razglašena in zakonsko veljavna, toženka pa je ni izpodbijala. Toženka tudi nima aktivne legitimacije za izpodbijanje oporoke, ker ima to pravico le mama toženke kot zakonita dedinja, ki pa oporoke ni izpodbijala.

8Sodišče bi moralo dovoliti objektivno spremembo tožbe, čeprav je toženka spremembi tožbe nasprotovala.

9Dopolnitev tožbe z dne 15. 5. 2024 ni bila zavrnjena, zato bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati po uradni dolžnosti.

10V vlogi z dne 15. 5. 2024 je tožnik navedel, da je v prilogi "pojasnilo direktorja Občinske geodetske uprave D., da je sklep GU E. z dne 12. 1. 2009 s št. ... uradno zakonsko veljaven (ki tožniku ni bil vročen) in po njem je v katastru v celoti ukradena hiša, v kateri živi tožnik v opr. št. III P 1417/2019 s prej katr. štv. 0000, v naravi stoječa na parceli 2104 k. o. C. 0002 in v katastru po tem sklepu že od leta 2009 prenesena na sedanji parceli vključno s hišno številko 29, na prizidek s katr. štv. 0001, v naravi stoječ na parc. štv. 1313/2 in 2105 obe k. o. C. 0002, na drugega lastnika, na toženo stranko v opr. št. III P 1417/2019, kar je še danes nezakonito in protiustavno, kar je podrobno obrazloženo v dopolnitvi tožbe z dne 15. 5. 2024."

11Toženka protiustavno kazensko preganja tožnika z namenom, da bi prikrila resnico glede lastništva nepremičnin. Iz zapisnika Okrajnega sodišča v Cerknici I K 000/2023 z dne 16. 4. 2024 izhaja, da se vsi udeleženci kazenskega postopka strinjajo, da se vse listine iz kazenske zadeve objavijo na svetovnem spletu.⁸

Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z dne 29. 5. 2024

12Tožnik navaja, da izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Sodnica v postopku ni dovolila ustnega zaslišanja pravdnih strank, kar je zakonska predpostavka za izdajo sodne odločbe. Iz pravnomočnega sklepa Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra Kt 10043/2022/MP z dne 19. 8. 2022 izhaja, da kaznivo dejanje stori stranka v postopku le pri procesnem dejanju dokazovanja z zaslišanjem stranke, ne pa pri drugih procesnih dejanjih. Sodnica je v sklepu navedla laži, s tem, ko je navedla, da se navedbe tožnika niso nanašale na zapisnik z dne 15. 5. 2024. Sodnica protiustavno in nezakonito ni dopustila objektivne spremembe tožbe. Tožba je bila sklepčna, saj v nasprotnem sodnica ne bi vročila tožbe toženki. V sklepu se ne omenja uradno zakonsko veljavna oporoka A. A. z dne 29. 12. 2010, ki je bila zakonito razglašena. CSD v zadevi II P 1722/2012 ni imel nikoli pooblastila za zastopanje A. A., CSD pa je tožnika protiustavno izseljeval. Po uradno zakonsko veljavnem notarsko overjenem pooblastilu A. A. z dne 16. 1. 2014 je edina zakonita zastopnica in pooblaščenka za A. A. tožnikova mati F. A. Vsa pravdna dejanja CSD v zadevi II P 1722/2012 bi bilo treba razveljaviti in ponoviti sojenje, da bo A. A. zastopal zakoniti pooblaščenec po uradno zakonsko veljavnem notarsko overjenem pooblastilu A. A. Vse pisne vloge toženke v povezavi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra Kt/143/2022/MP so pravno formalno neveljavne, ker stranke in odvetniki v pisni vlogi in ustni izpovedbi lažejo. Toženka in njen odvetnik v pisnih vlogah sodišču lažeta in ustno dajeta neresnične navedbe.

Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z dne 30. 5. 2024

13Tožnik v pritožbi navaja, da izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je kršilo postopek, ker ni dovolilo ustnega zaslišanja strank. Zahteva za objektivno spremembo tožbe je nastala kasneje, kot je bila vložena nasprotna tožba v postopku II P 972/2018, ki je bila izločena in se vodi v tem postopku. Oporoka A. A. je bila zakonito razglašena. Z oporoko je pokojnica v celoti odvzela "nepremičnine in premičninski" delež toženki. Sodišče bi moralo dovoliti spremembo tožbe, čeprav je toženka spremembi tožbe nasprotovala. Dopolnitev tožbe z dne 15. 5. 2024 ni bila zavrnjena. Toženka kazensko preganja tožnika, dejstvo pa je, da je bila hiša, v kateri živi tožnik, v katastru ukradena in prenesena po listinah v katastru vključno z uradno hišno številko 29 na sosednji parceli, ki sta v last toženke. Iz zapisnika Okrajnega sodišča v Cerknici I K 000/2023 z dne 16. 4. 2024 izhaja, da se vsi strinjajo, da se lahko vse listine iz te kazenske zadeve objavijo na svetovnem spletu.

Odgovori na pritožbe

14Toženka v odgovorih na pritožbe predlaga njihovo zavrnitev in zahteva, da ji tožnik povrne pritožbene stroške.

Glede utemeljenosti pritožb

15Pritožbe niso utemeljene.

Presoja pritožbenega sodišča v zvezi s pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 15. 5. 2024

16Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevajo določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).⁹ Ni tudi podana kršitev postopka, ki jo zatrjuje tožnik v pritožbi, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo pravdnih strank.¹⁰ Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.¹¹

17Sodišče prve stopnje s procesnimi dejanji in izpodbijano odločbo tožniku ni kršilo pravice do izjave (8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP), enako ne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Odločba in procesna dejanja sodišča prve stopnje tudi niso v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Glede (ne)dopustitve spremembe tožbe

18Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.

19Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP). Pri presoji (ne)dopustnosti objektivne spremembe tožbe zaradi smotrnosti je treba oceniti, ali bo sprememba tožbe pripomogla k dokončni ureditvi razmerja, o katerem že teče konkretni spor in se bo s tem preprečila nova pravda med strankama, ali/kako bo spremenjena tožba obremenila obstoječi postopek in v tej zvezi - ali zahtevki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage.

20Toženka je vsem spremembam tožbe nasprotovala, kar je terjalo od sodišča prve stopnje, da preudarno, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pretehta, ali bi bilo smotrno dopustiti (zadnjo) spremembo tožbe z dne 22. 2. 2021¹² za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da se z odločitvijo o zahtevku po spremenjeni tožbi ne bi dokončno uredila razmerja med pravdnima strankama, ker med njima potekajo številni sodni postopki, česar tožnik v pritožbi tudi ne izpodbija, zato je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Tožnik tudi uveljavlja zahtevke po spremenjeni tožbi na drugi dejanski in pravni podlagi, zato bi spremenjena tožba obremenila konkretni postopek, ki bi se podaljšal v daljno prihodnost, ker tožnik utemeljuje lastninsko pravna upravičenja na bodočem sklepu o dedovanju in/ob upoštevanju nerazrešenih pravnih (sodnih) sporov med strankama v zvezi z lastninsko pravnimi upravičenji na nepremičninah, ki so predmet (tudi) tega postopka.

21Tudi pritožbene navedbe potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik s spremembo tožbe z dne 22. 2. 2021 zahteva vračilo celotnega nepremičninskega deleža na nepremičninah parc. št. 1313/2, 2105 in 2104, vse k. o. C. na podlagi oporoke A. A., ki je bila razglašena v zapuščinskem postopku, s tem, da tožnik v pritožbi navaja, da je zapuščinskem postopku med dediči spor glede vprašanja veljavnosti odpovedi dedovanju, kar še dodatno potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da bi se v primeru dopustitve spremembe tožbe predmetni postopek po nepotrebnem podaljšal. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je le pravnomočni sklep o dedovanju podlaga, na kateri se lahko presojajo zahtevki in dejstva, ki jih tožnik uveljavlja/navaja s spremenjeno tožbo in da ne zadošča zgolj zakonito razglašena oporoka pokojne A. A. Ali povedano drugače. Če bo(sta) tožnik (oziroma deloma tudi njegova mati) v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. na podlagi sklepa o dedovanju¹³ postal(a) lastnik(a) nepremičnin, kot to zatrjuje tožnik, bo nepotreben pravdni postopek za priznanje (njune) lastninske pravice.

22Tudi zahtevek za povrnitev nastale škode zaradi onemogočanja uporabe vzhodne garaže poslovnega prostora v prizidku s katastrsko številko 0001 od leta 2009 naprej, tožnik uveljavlja na podlagi "zakonito razglašene oporoke", s tem, da je ta del zahtevka brez ustrezne trditvene podlage, ker ni navedena višina škode ne protipravnost ravnanja toženke za tožniku domnevno nastalo škodo, enako ni navedb glede vzročne zveze med domnevno nastalo škodo in domnevnim protipravnim ravnanjem, kar bi terjalo vnovično pozivanje tožnika k dopolnitvi spremenjene tožbe, kar bi podaljšalo predmetni postopek, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Pritožba teh ugotovitev tudi ne izpodbija.

23Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik z vlogo z dne 15. 5. 2024 ni spremenil tožbe z dne 22. 2. 2021, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločalo "zgolj" o spremembi tožbe z dne 22. 2. 2021. Tožnik z vlogo z dne 15. 5. 2024 ni povečal tožbenega zahtevka, ni uveljavljal novega zahtevka na drugi pravni podlagi ter ni uveljavljal drugega zahtevka poleg obstoječega, kot to določa drugi odstavek 184. člena ZPP, zato s to vlogo ni spremenil tožbe z dne 22. 2. 2021.¹⁴

Presoja (ne)utemeljenosti pritožbe glede zavrnitve tožbenih zahtevkov

24Sodišče prve stopnje je v sodbi in sklepu pojasnilo, da je tožniku 2. 2. 2021 poslalo poziv, da dopolni tožbo. V pozivu je določno navedlo, katere elemente splošnega civilnega delikta mora tožnik navesti v zvezi z odškodninskim zahtevkom, določno ga je opozorilo na določbe in poglavje v zvezi z lastninsko pravnimi zahtevki iz Stvaronopravnega zakonika (SPZ), opozorilo ga na določbe iz Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) v zvezi z izbrisno tožbo, v okviru pripravljalnega naroka z dne 15. 5. 2024 je poskušalo zadevo rešiti na podlagi sporazuma med pravdnima strankama, ker sporazum ni bil možen, je predstavilo materialnopravno podlago spora in tožniku dopustilo, da je na zapisnik dal dodatne navedbe. Sodišče prve stopnje je torej opravilo materialno procesno vodstvo, kot ga narekuje 286. člen ZPP, tožniku je tudi dalo možnost, da nesklepčnost tožbe odpravi.

25Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožnik sicer dopolnil tožbo, vendar svojih trditev glede odškodninskega zahtevka ni ustrezno dopolnil, saj je navedel zgolj, da toženka krši tožnikove osebnostne pravice, ker sokrajanom in ostalim sorodnikom zatrjuje neresnično, da naj bi vse dokumente za izgradnjo hiše na par. št. 1313/2 in 2015, k. o. C. pridobila zakonito in da je neresnice navajala tudi v članku v Slovenskih novicah¹⁵ in da je tako blatila dobro ime tožnika po Sloveniji, zato te navedbe niso ustrezna trditvena podlaga, ki se zahteva za presojo odškodninske odgovornosti toženke.¹⁶ Tožnik tudi v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izostala trditvena podlaga glede nastanka/obstoja škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem toženke in da ni dal navedb glede višine škode. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajali elementi odškodninske odgovornosti oziroma elementi odškodninskega delikta, zato je sodišče prve stopnje v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine zaradi nesklepčnosti tožbe, posledično pa tudi ni bilo potrebe, da bi izvedlo dokaz z zaslišanjem strank.

26Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevek za razveljavitev parcelacije in elaborata, ki ga je izdelala družba B., d. o. o., ker se spremembe elaborata lahko uveljavljajo zgolj pred organom, ki parcelacijo izvaja - to pa je geodetski organ. Izdajatelj elaborata tudi ni toženka, zato je zgrešena pasivna legitimacija. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je oblikovanje tožbenega zahtevka v domeni tožnika, ki ga ni oblikoval na način, na podlagi katerega bi bil upravičen do pravovarstva.¹⁷ Iz teh razlogov sodišče tudi ni bilo dolžno izvesti dokaza z zaslišanjem pravdnih strank.

27Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni postavil zahtevka v kolikšnem deležu zahteva vračilo hiše stoječe na parc. št. 2004 k. o. C. (prej * 182 k. o. C.) in te parcele, na kateri stoji hiša (s katastrsko številko 0000) in da zato ni zadostil trditvenemu bremenu. Pravilne so tudi nadaljnje ugotovitve, ko se sodišče prve stopnje sklicuje na prvi in drugi odstavek 92. člena SPZ, da tožnik ni dal trditev o tem, da ima toženka nepremičnine v dejanski oblasti oziroma v kakšnem obsegu so nepremičnine v njeni dejanski oblasti, s tem, da iz trditev toženke izhaja, da si je tožnik protipravno prilastil vse nepremičnine, ki so zemljiškoknjižno vpisane kot lastnina toženke, na način, da je postavil na vhod električna drsna vrata in toženki onemogočil dostop do njenih nepremičnin, o tem pa se vodi pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki P 9/2020 in da tožnik teh navedb ni prerekal, kar potrjuje ugotovitev sodišča, da že iz navedb pravdnih strank izhaja, da zahtevek tožnika ni utemeljen, s katerim zahteva vračilo (nedoločenega/neopredeljenega) solastninskega deleža hiše s katastrsko številko 0000, ki stoji na parceli št. 2104 k. o. C. (*182) k. o. C. in vračilo solastniškega deleža te parcele in vrnitev vzhodne garaže v prizidku s katastrsko številko 0001, ki stoji na parceli št. 1313/2 k. o. C. in vračilo solastniškega deleža na parceli št. 1313/2 k. o. C. Glede na tako ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje tudi v tem delu tožbene zahtevke utemeljeno zavrnilo in utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem pravdnih strank.

Presoja pritožbenega sodišča v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 30. 5. 2024

28Sodišče prve stopnje je na (zadnjem) naroku 15. 5. 2024 izdalo in razglasilo sklep (prvi odstavek 329. člena ZPP), da se ne dopusti sprememba tožbe z dne 22. 2. 2021, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe - pred zaključkom naroka pa je sprejelo sklep, da se obravnava konča in da odločba izide pisno.

29Od razglasitve dalje, je (bilo) sodišče prve stopnje vezano na izdani sklep.¹⁸ Zoper tak sklep je na podlagi 185. člena ZPP v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 363. člena ZPP dopustna pritožba,¹⁹ zato je sodišče prve stopnje moralo razglašeni sklep pisno izdelati,²⁰ v katerem je v izreku zapisalo odločitev, ki je bila razglašena na naroku, v obrazložitvi pa je navedlo razloge za sprejeto odločitev. Sklep (oz. sodbo in sklep) je vročilo pravdnima strankama. Načeloma velja, da so tudi stranke vezane na sklep od njihove razglasitve dalje, od tega pravila pa obstaja izjema, če je zoper sklep dopustna posebna pritožba in mora sodišče ustno izdani in razglašeni sklep še pisno izdelati in ga v prepisu dostaviti pravdnim strankam. V tem primeru učinkuje sklep šele od vročitve. Pisna izdelava in vročitev v tem primeru ne spadata k perfektuiranju sodnega dejanja, marveč sta potrebna za sprožitev drugih učinkov, kakor je na primer - tek pritožbenih rokov.²¹

30Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka, s tem, ko je na naroku 15. 5. 2024 dalo zmoten pravni pouk, da zoper sklep, s katerim je zavrnilo spremembo tožbe, ni posebne pritožbe. To relativno kršitev je odpravilo sodišče prve stopnje na samem naroku, s tem, ko je sprejelo sklep, da bo izdalo pisno odločbo. Sodišče prve stopnje je to odločitev udejanjilo z izdajo sodbe in sklepa z dne 15. 5. 2024, v kateri je zapisalo odločitev, ki jo je izreklo na naroku - da se ne dovoli sprememba tožbe - v obrazložitvi je pojasnilo razloge za tako odločitev in zoper ta del odločitve dopustilo pritožbo.²² Pritožbeno sodišče je pri presoji dodatno upoštevalo, da tožnik v pritožbi z dne 27. 5. 2024 vsebinsko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je bila sprejeta na naroku 15. 5. 2024 in ne iz razloga, ker je sodišče prve stopnje na naroku dalo pravdnima strankama zmoten pravni pouk, da je v pritožbi zoper sodbo in sklep z dne 15. 5. 2024 navedel istovrstne razloge, s katerimi je utemeljeval, da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu zmotna, da tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 30. 5. 2024 ne navaja, da bi mu bilo odvzeto pravno sredstvo zoper odločitev, da se sprememba tožbe ne dopusti, marveč (znova) izpodbija odločitev sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov, kot jih je navedel v pritožbi zoper sodbo in sklep z dne 15. 5. 2024.

31V zvezi z izdajo obravnavanega sklepa izvedba dokaza z zaslišanjem strank ni bila potrebna, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

32Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 5. 20024 (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

Presoja pritožbenega sodišča v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 29. 5. 2024

33Sodišče prve stopnje je v sklepu zgolj popravilo pisno napako v zapisniku naroka z dne 15. 5. 2024. Zoper ta del sklepa se tožnik ne pritožuje. Tožnik v pritožbi tudi ne zatrjuje drugih nepravilnosti v zapisniku, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

34Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 5. 2024 (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

35Toženka mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni bistveno vplival na odločitev pritožbenega sodišča, zato so bile te vloge nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Podrobneje glede parc. št. nepremičnin - glej darilno pogodbo - priloga A6.
² Po pomoti je v tej točki izreka namesto letnice 2021 napisana letnica 2012.
³ V nadaljevanju se za vse te parc. št. uporablja oznaka - nepremičnine.
⁴ V nadaljevanju so vse izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje označene le z datumi njihove izdaje.
⁵ Iz tožnikovih vlog z dne 8. 7. 2024 in 22. 7. 2024.
⁶ Pritožba se sklicuje na zadevo Mirovni inštitut Ljubljana proti Sloveniji št. 32303/13.
⁷ Ki je povzeta na strani 3 pritožbe z dne 22. 7. 2024.
⁸ Podrobneje glede poteka kazenskega postopka glej pritožbene navedbe iz pritožbe na strani 3 vloge z dne 8. 7. 2024 in na strani 4 vloge z dne 22. 7. 2024.
⁹ Enako velja tudi za postopek v zvezi z izdajo sklepov z dne 29. 6. 2024 in 30. 6. 2024.
¹⁰ Kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve - glej tudi 8. tč. sodbe in sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje navedlo dokaze, ki jih je izvedlo in razloge, zaradi katerih drugih predlaganih dokazov ni izvedlo - dodatno v zvezi z razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov - glej 10. - 12. tč. sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.
¹¹ V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na zakonske določbe, ki jih je navedlo in povzelo sodišče prve stopnje v 10. in 12. tč. sodbe in sklepa.
¹² Tožnik z vlogo z dne 15. 5. 2024 ni spremenil tožbe z dne 22. 2. 2021 - glej 23. tč. te obrazložitve.
¹³ Na podlagi oporočnega dedovanja.
¹⁴ Pritožbeno sodišče (obiter dictum) še pojasnjuje, da je tožnik večino svojih (številnih in obsežnih) laičnih vlog označil kot "Dopolnitev k zahtevi za spremembo tožbe".
¹⁵ Primerjaj z navedbami tožnika, ki jih je dal tudi v pritožbi, da toženka protiustavno kazensko preganja tožnika z namenom, da bi prikrila resnico glede lastništva nepremičnin in da iz zapisnika Okrajnega sodišča v Cerknici I K 000/2023 z dne 16. 4. 2024 izhaja, da se vsi udeleženci kazenskega postopka strinjajo, da se vse listine iz kazenske zadeve objavijo na svetovnem spletu.
¹⁶ Podrobneje glej 9. in 10 tč. sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.
¹⁷ Glej II Ips 247/2016.
¹⁸ Dragica Wedam Lukić: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 206.
¹⁹ Dragica Wedam Lukić: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 207.
²⁰ Kar je storilo z izdajo sodbe in sklepa z dne 15. 5. 2024.
²¹ Jože Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, letnik 1961, str. 443.
²² Zmotno je sicer zapisalo, da je rok za pritožbo 30 dni, čeprav je rok zoper sklep 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP) - pritožbeno sodišče je upoštevalo rok, ki je določen v pravnem pouku.