VSC Sklep R 3/2025

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

1Okrožno sodišče v Celju je 10. 3. 2025 izdalo sklep IV P 346/2024, s katerim je odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno in krajevnost pristojnemu Okrajnemu sodišču v Celju (II. točka izreka). Obrazložilo je, da je tožnica (prej predlagateljica) vložila predlog za vrnitev zneska 4.080,00 EUR in pri tem navedla, da je imela stroške s preživljanjem skupne hčerke pravdnih strank, za katero toženec (prej nasprotni udeleženec) ni plačeval preživnine. Ker je plačilo preživnine po 199. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) verzijski zahtevek, ki je glede na splošno ureditev po 197. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) specialne narave, ne spada v domet pristojnosti okrožnega sodišča, kot jih določa 32. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju, ki je glede na vrednost spornega predmeta stvarno pristojno (30. člen ZPP) in glede na toženčevo stalno prebivališče na območju tega sodišča tudi krajevno pristojno (47. člen ZPP).

2Okrajno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 25. člena ZPP). Obrazložilo je, da je glede na tožbeni zahtevek z zakonom določena stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, saj tožnica uveljavlja verzijski zahtevek na plačilo preživnine po 199. členu DZ, po prvem odstavku 14. člena DZ pa so za odločanje o zahtevah iz DZ, za katera so pristojna sodišča, na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, razen če zakon ne določa drugače. Citirana pravna podlaga je torej lex specialis glede na določbe 32. člena ZPP, na katere se sklicuje Okrožno sodišča v Celju, zato ima prednost in je v konkretnem primeru relevantna za določitev pristojnosti. Za sojenje v obravnavani zadevi je zato izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

3Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

4Tožnica v obravnavani zadevi namreč zahteva vrnitev zneska 4.080,000 EUR, ki predstavlja povrnitev str0škov preživljanja skupne hčerke, ker toženec ni plačeval preživnine. Gre za zahtevek na podlagi 199. člena DZ,¹ ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in gre zato za premoženjskopravni spor.² Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih pa se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen ZPP).³ Ne gre torej za zakonito preživninsko terjatev mladoletnega skupnega otroka do toženca, ki ga mora ta že po zakonu preživljati, ampak za terjatev tožnice kot otrokove matere, ki je sama preživljala skupno hčer ter imela namesto toženca določene izdatke. Čeprav je izvor njene verzijske terjatve v obravnavani zadevi res otrokova preživninska terjatev, pa gre samo za to povezavo, medtem ko sta upnika preživninske in verzijske terjatve različna, različna pa je tudi pravna narava in lahko tudi dejanski obseg terjatve.⁴

5Glede na vrednost spornega predmeta (tožnica zahteva plačilo zneska 4.080,00 EUR) je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPP zato odločilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju (prvi odstavek 30. člena ZPP⁵).

¹ Po prvem odstavku 199. člena DZ sme tisti, ki je imel stroške s preživljanjem osebe, ki mu je ni bilo treba preživljati, s tožbo zahtevati njihovo povračilo od tistega, ki bi jo moral preživljati, če so bili ti stroški potrebni.
² Verzija je sicer splošno urejena v 197. členu OZ, po katerem ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
³ Primerjaj npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 834/2023 z dne 30. 5. 2023 in sklep Višjega sodišča v Celju R 138/2008 z dne 2. 10. 2008.
⁴ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 103/2007 z dne 12. 4. 2007.
⁵ Po prvem odstavku 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjsko pravnem zahtevku, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR.