VSL Sklep I Cpg 119/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju njegove stroške prvostopenjskega postopka v višini 2.644,94 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka) in da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju njegove stroške tega postopka v višini 5.221,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje v delu, kjer je predlagatelju priznanih 3.915,59 EUR stroškov postopka, se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da v izreku o stroških postopka priznani znesek 5.221,60 EUR nadomesti z zneskom 1.306,01 EUR ter naloži predlagatelju v plačilo pravdne stroške nasprotnega udeleženca s to pritožbo, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3Predlagatelj je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrne in potrdi II. točko izreka izpodbijanega sklepa ter nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje, do plačila, vse pod izvršbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V tem postopku je predlagatelj na podlagi 513. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zahteval od sodišča, da s sodno odločbo naloži nasprotnemu udeležencu, da predlagatelju omogoči vpogled in kopiranje ali preslikavo določenih podatkov in listin. Tekom postopka je podal tri delne umike in nato še dokončni umik zahteve, zato je sodišče prve stopnje ustavilo postopek in odločilo o stroških postopka. V obravnavani zadevi torej gre za zahtevo družbenika (predlagatelja) do informacije in vpogleda v skladu s 512. in 513. členom ZGD-1. O tovrstni zahtevi po določbi 14. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 sodišče odloča v nepravdnem postopku.

6Odvetniška tarifa (OT) vrednost storitve za nepravdni postopek po določbah ZGD-1 ureja v tarifni številki 30. 1. točka tarifne številke 30 OT določa, da se vloga, s katero se uvede postopek, v ocenljivih zadevah ovrednoti po tarifni številki 19, v neocenljivih zadevah pa se ovrednoti glede na merila iz 3. člena te tarife v razponu od 300 do 2.000 točk. Zahteva predlagatelja za informacije in vpogled na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo.¹ Zato je treba vrednost storitve določiti glede na merila iz 3. člena OT. Navedeni člen določa, da se storitve vrednotijo po naslednjih merilih: strokovna zahtevnost; odgovornost; vrednost obravnavanega predmeta; specialistično znanje; strokovno znanje s področja drugih strok; znanje tujih pravnih virov; uporaba tujega jezika; čas, potreben za izvršitev dela; število zastopanih oseb; druga merila, določena s to tarifo.

7Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali in kako je sodišče prve stopnje uporabilo merila iz 3. člena OT, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker v obravnavanem primeru vse potrebne informacije za vrednotenje zadeve po zgornjih merilih izhajajo iz spisa ter navedb v pritožbi in odgovoru na pritožbo, lahko pritožbeno sodišče samo odpravi storjeno kršitev.

8V obravnavani zadevi je predlagatelj vložil 5 vlog, in sicer zahtevo za sodno odločbo o pravici do informacije in vpogleda, 3 delne umike zahteve in dokončni umik zahteve. Delni umiki in dokončni umik zahteve so sledili postopnemu posredovanju zahtevane dokumentacije s strani nasprotnega udeleženca. V zahtevi je predlagatelj naštel obsežno dokumentacijo in podatke, za katere zahteva, da se mu vanje dovoli vpogled, in pojasnil, da je družbenik nasprotnega udeleženca, ki je s konkludentnim ravnanjem zavrnil predlagateljevo zahtevo za vpogled v knjige in spise družbe. Nasprotni udeleženec ni podal odgovora, s katerim bi nasprotoval predlagateljevi zahtevi za informacije in vpogled, zato dodatno utemeljevanje zahteve za informacije in vpogled s strani predlagatelja ni bilo potrebno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na navedeno zahtevnost storitve predlagateljevega pooblaščenca treba oceniti kot podpovprečno zahtevno.

9Glede na postopno posredovanje zahtevane dokumentacije s strani nasprotnega udeleženca je moral predlagatelj po vsakem delnem posredovanju dokumentacije izvesti podrobno analizo prejete obsežne dokumentacije z namenom ugotavljanja popolnosti posredovane dokumentacije in identifikacije manjkajočih podatkov in listin ter glede na te ugotovitve ustrezno sestaviti in obrazložiti delni umik zahteve. Vendar navedeno po presoji pritožbenega sodišča ne povečuje strokovne zahtevnosti storitve, temveč na višje vrednotenje storitve vpliva v okviru merila za izvršitev dela potrebnega časa, ki je bil zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in zaradi postopnega posredovanja zahtevane dokumentacije s strani nasprotnega udeleženca daljši.

10V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo potrebno specialistično znanje, znanje s področja drugih strok in znanje tujih pravnih virov, število zastopanih oseb je ena, prav tako ni razvidno, da bi bila sestava vlog povezana z večjo odgovornostjo kot običajno. Ker pooblaščenec predlagatelja zastopa tujo pravno osebo, pa je po presoji pritožbenega sodišča pri vrednotenju storitve treba upoštevati uporabo tujega jezika.

11Glede na vse navedene okoliščine je po presoji pritožbenega sodišča ustrezna osnova za odmero nagrade 1000 točk, in ne priznanih 2000 točk.

12Predlagatelju je tako treba priznati 1000 točk za sestavo predloga (1. točka tar. št. 30 OT), 1000 točk za vlogo z dne 2. 10. 2024 (prva alineja 2. točke tar. št. 30 OT), 500 točk za vlogo z dne 8. 10. 2024 (druga alineja 2. točke tar. št. 30 OT), 500 točk za vlogo z dne 15. 10. 2024 (druga alineja 2. točke tar. št. 30 OT), 500 točk za vlogo z dne 28. 10. 2024 (druga alineja 2. točke tar. št. 30 OT), materialne stroške v višini 45 točk (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT), kar vse skupaj znaša 2.594,94 EUR. Skupno s sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 50 EUR² tako priznani stroški predlagatelja v postopku pred sodiščem prve stopnje znašajo 2.644,94 EUR.

13Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju njegove stroške prvostopenjskega postopka v višini 2.644,94 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14Ker je nasprotni udeleženec s pritožbo delno uspel (osnova za odmero nagrade se je s priznanih 2000 točk znižala na 1000 točk), je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Glej npr. VSL Sklep I Cpg 449/2022 z dne 7. 12. 2022.
² Predlagatelj je plačal sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 150 EUR po tar. št. 91111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ker se je postopek končal z umikom predloga pred začetkom naroka, se taksa zniža na 50 EUR (tar. št. 91112 ZST-1). Skladno s prvim odstavkom 37. člena ZST-1 sodišče prve stopnje odredi vrnitev preveč plačane sodne takse po uradni dolžnosti.