UPRS Sodba II U 20/2025-10

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Potek upravnega postopka:

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 492-17/2023-2711-11 z dne 29. 5. 2024 ter za pravno svetovanje in zastopanje v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, Zunanjim oddelkom v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 226/2024.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik (prosilec) dne 26. 6. 2024 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 492-17/2023-2711-11 z dne 29. 5. 2024, ki je bila izdana v postopku odločanja o zahtevi tožnika za priznanje pravične denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja, in za zastopanje v tem postopku. Prošnji je tožnik priložil izpodbijano odločbo ter izpiske o prometu na svojem transakcijskem računu ter na transakcijskih računih svoje žene ter matere za obdobje od 1. 3. 2024 do 31. 5. 2024.

3Organ za BPP je z namenom ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca v postopku vpogledal v javne evidence in registre ter v izpiske o prometu na transakcijskih računih, ki ju imata tožnik in njegova žena A. A. odprta pri B., d. d. in C., d. d.

4V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik kot svoje družinske člane navedel ženo A. A., hčerko D. D. in mater E. E., ki pa se po določbi 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) ne šteje za tožnikovo družinsko članico.

5Na podlagi vpogleda v javne evidence je organ za BPP ugotovil, da je prosilec v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (to je v mesecih od marca do maja 2024 - v t. i. relevantnem obdobju) prejemal obdavčljiv dohodek iz naslova plače, nadomestila plače in povračila stroškov v zvezi z delom. Marca 2024 je iz tega naslova prejel dohodek v višini 1.118,55 EUR neto, aprila 2024 v višini 1.158,32 EUR neto in maja 2024 v višini 1.141,56 EUR neto. Maja 2024 je prejel tudi izplačilo regresa v višini 1.500,00 EUR, ki predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre). Tak dohodek, prejet v relevantnem obdobju, se v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega minimalnega dohodka, kar v obravnavanem primeru znaša 257,56 EUR mesečno.

6Glede prosilčeve žene je organ za BPP ugotovil, da je v relevantnem obdobju prejemala obdavčljiv dohodek iz naslova plače, nadomestila plače in povračil stroškov v zvezi z delom, in sicer je meseca marca 2024 iz tega naslova prejela dohodek v višini 943,00 EUR neto, aprila 2024 v višini 937,72 EUR neto in maja 2024 v višini 973,15 EUR neto. Prosilčeva hčerka po ugotovitvi organa za BPP ne prejema nobenega dohodka.

7Organ za BPP je na podlagi priloženih bančnih izpiskov ugotovil, da je tožnik v relevantnem obdobju na svoj transakcijski račun pri banki B., d. d. položil skupaj 5.200,00 EUR, in sicer dne 16. 3. 2024 500,00 EUR, dne 20. 3. 2024 100,00 EUR, dne 28. 3. 2024 550,00 EUR, dne 17. 4. 2024 500,00 EUR, dne 18. 4. 2024 je gotovino položil dvakrat, in sicer v višini 340,00 EUR ter 160,00 EUR, dne 30. 4. 2024 500,00 EUR, dne 8. 5. 2024 je opravil devet pologov v skupnem znesku 1.250,00 EUR, dne 20. 5. 2024 pa dva pologa v višini 600,00 EUR in 100,00 EUR, dne 31. 5. 2024 pa je na svoj transakcijski račun položil še 600,00 EUR.

8Ker iz prošnje oziroma priloženih listin ni bilo razvidno, na kakšni podlagi je prosilec prejel naštete prilive, je organ za BPP prosilca s pozivom št. Bpp 216/2024-4 pozval, naj pojasni izvor navedenih prilivov na njegovem transakcijski račun in naj za svoje navedbe tudi predloži ustrezna dokazila. Prosilec je bil ob tem opozorjen, da se bodo, v kolikor ne bo dokazal drugače, gotovinski pologi upoštevali pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, in sicer kot redni periodični dohodki. V dopisu z dne 28. 10. 2024 je prosilec pojasnil, da preko svojega transakcijskega plačuje položnice za gospodinjstvo, ki so vezane na trajnik, in da si vsak mesec delijo stroške on, njegova žena in njegova mati, ki mu dajeta denar v gotovini, da ga nato položi na svoj transakcijski račun, da se na trajniku ne zaustavi plačilo. V dokaz je prosilec priložil podpisani izjavi matere in žene. Njegova mati je v izjavi navedla, da na sinov račun polaga denar po prejemu pokojnine, to je med 30. in 5. dnem v mesecu. Njegova žena pa je navedla, da na možev račun polaga denar po prejemu plače, to je med 16. in 20. dnem v mesecu. Kot sta navedli, na tak način bolje nadzorujejo porabo denarja za gospodinjstvo in ostale stroške. S tega računa uporabljajo denar za vse stvari, ki jih potrebujejo.

9Organ za BPP navedenemu pojasnilu ni sledil. Ocenil je namreč, da so gotovinski pologi nesorazmerno visoki glede na dohodke, ki jih prejemata prosilčeva žena in mati, in da pologi njune dohodke v določenih mesecih celo presegajo. Prosilec je tako na primer meseca maja 2024 na svoj transakcijski račun položil gotovino v skupni višini 2.550,00 EUR, medtem ko je pokojnina njegove matere v tem mesecu znašala 871,18 EUR, njegova žena pa je v tem mesecu prejela plačo višine manj kot 1.000,00 EUR. Po ugotovitvi organa za BPP iz bančnih izpiskov o prometu na transakcijskih računu prosilčeve matere in žene sicer res izhaja, da vsak mesec dvigneta večji del svojih dohodkov, vendar pa se njuni dvigi datumsko in tudi po višini ne ujemajo z gotovinskimi pologi na prosilčevem računu. Tako je njegova mati dne 28. 3. 2024 dvignila 880,00 EUR, dne 30. 4. 2024 870,00 EUR in dne 31. 5. 2024 850,00 EUR. Njegova žena pa je dvignila dne 15. 3. 2024 500,00 EUR, dne 16. 3. 2024 400,00 EUR, dne 17. 4. 2024 500,00 EUR, dne 19. 4. 2024 500,00 EUR, dne 17. 5. 2024 500,00 EUR in dne 20. 5. 2024 300,00 EUR. Prosilec je denar na svoj račun polagal na druge datume in v drugačnih zneskih, pri čemer je bilo na določene dni opravljenih tudi večje število denarnih pologov. Tako je na primer dne 8. 5. 2024 prosilec na svoj račun položil kar devet manjših zneskov gotovine višine od 50,00 do 250,00 EUR.

10Glede navedbe prosilca, da je namen teh gotovinskih pologov plačilo gospodinjskih položnic, ki so vezane na trajnik, pa organ za BPP pojasnjuje, da iz bančnih izpiskov, ki jih je prosilec priložil prošnji za dodelitev BPP, ne izhaja, da bi bile te položnice tako visoke, da bi bili potrebni tako visoki pologi, niti iz bančnih izpiskov prosilca ni razvidno, da ima prosilec kakšne večje obveznosti, vezane na trajnik. Prosilec je iz svojega računa poleg navedenega vsak mesec dvignil tudi višje zneske gotovine, in sicer marca 2024 260,00 EUR, aprila 2024 930,00 EUR in maja 2024 630,00 EUR, kar kaže na to, da toliko denarja na računu ni potreboval.

11Upoštevaje navedeno organ za BPP priloženi izjavi matere in žene tožnika ocenjuje kot neverodostojni, saj gre za bližnji sorodnici tožnika, s katerima ta živi v skupnem gospodinjstvu, in ki imata torej finančni interes v obravnavani zadevi.

12Organ za BPP je s pozivom št. Bpp 216/2024-6 z dne 19. 11. 2024 tožnika seznanil z navedenimi ugotovitvami in ga pozval, naj v dodatnem roku predloži morebitne druge dokaze, pri čemer je organ tožnika ponovno opozoril, da bo v nasprotnem primeru pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja upošteval tudi navedene gotovinske pologe. Prosilec je na poziv odgovoril z dopisom z dne 22. 11. 2024, v katerem je navedel, da ni znano, od kdaj je treba organ za BPP v karkoli prepričevati. Navedel je še, da bi bilo treba sporne gotovinske pologe šteti kot prihranke v skladu s 17. členom ZUPJS, ki določa, da se kot premoženje oziroma prihranki upoštevajo med drugim tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (pologi niso zajeti). Po mnenju prosilca je pologe treba šteti za premoženje v vrednosti 5.200,00 EUR, ki pa ne presega premoženjskega cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki znaša 23.274,24 EUR.

13V zvezi z navedenimi navedbami prosilca organ za BPP pojasnjuje, da Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZPP, v 8. členu določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev (načelo materialne resnice). Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, če tako določa zakon (drugi odstavek 8. člena ZUP). Ker organ v obravnavani zadevi na podlagi javno dostopnih podatkov in podatkov iz priloženih listin ni mogel ugotoviti izvora spornih pologov (s temi podatki razpolaga zgolj prosilec), je trditveno in dokazno breme glede tega na prosilcu. Prosilec bi moral za svoje navedbe predložiti ustrezna dokazila, s katerimi bi na ravni gotovosti dokazal izvor in naravo spornih prilivov. Kot že obrazloženo, izjavi njegove matere in žene ne zadostujeta. Na slednje ne vpliva niti dejstvo, da iz bančnih izpiskov tožnikove matere in žene izhaja, da sicer res vsak mesec dvigneta večino svojih prihrankov (v relevantnem obdobju sta skupaj dvignili 5.300,00 EUR), kar pa po mnenju organa za BPP še ne dokazuje, da sta skoraj ves svoj denar izročili tožniku. Takšno ravnanje je tudi sicer neobičajno, prosilec pa v zvezi s tem ni predložil ustreznih dokazil.

14Glede navedbe prosilca, da je treba sporne pologe šteti kot prihranke v smislu 17. člena ZUPJS in ne kot dohodek, pa organ za BPP pojasnjuje, da se v lastni dohodek štejejo po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) določeno drugače. V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZDoh-2 se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet, torej tudi gotovinski pologi.

15Organ za BPP je zato sporne pologe štel za redne periodične dohodke v smislu 20. člena ZSVarPre, ki periodične dohodke opredeljuje v tretjem odstavku 21. člena kot plače, pokojnine, preživnine, rente in druge dohodke, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih ali v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Sporni gotovinski pologi namreč po ugotovitvi organa predstavljajo redne prilive večje vrednosti, ki jih je prosilec prejemal tekom celotnega relevantnega obdobja. Tako je marca 2024 prejel skupaj 1.150,00 EUR, aprila 2024 1.500,00 EUR, maja 2024 pa 2.550,00 EUR. Prosilec pa klub dvema pozivoma in opozorilu, da bo organ za BPP navedene pologe štel za periodične dohodke, ni izkazal, da ne gre za tak dohodek. Ker glede na obrazloženo lastni dohodek prosilca v višini 1.307,38 EUR presega cenzus 969,76 EUR iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, prosilec ne izpolnjuje materialnega pogoja iz prvega odstavka 13. člena ZBPP in zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

16Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da mu je toženka v postopku odločanja poslala več pozivov, ki jih šteje za šikaniranje. Navaja, da tudi toženka v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da višina dvigov njegove žene in matere sovpada z višino spornih pologov. Po mnenju organa za BPP ne ustrezajo le datumi dvigov in pologov na transakcijskem računu tožnika. Kot navaja tožnik, člani njegove družine, ki živijo skupaj, skoraj ves denar položijo na njegov račun. Z denarjem s tega računa nato tožnik upravlja za celotno družino. Toženka je, kot zatrjuje tožnik, višino prihodkov ugotavljala izven časa, ki bi ga smela, zaradi česar se je v odločbi, ki je arbitrarna, osredotočila le na relevantno obdobje. V odločbi je tudi izostal izračun, saj je treba ugotovljene dohodke deliti na tri člane tožnikove družine (na tožnika, njegovo ženo in otroka). Iz obrazložitve tudi ne izhaja, ali je bilo navedeno pri odločanju upoštevano kot premoženje (in če ni bilo, kaj je bil razlog) ali pa kot prilivi, periodični ali občasni.

17Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi in organu za BPP naloži, da mu prizna pravico do brezplačne pravne pomoči, podrejeno pa predlaga, da sodišče zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka skupaj z DDV.

Navedbe toženke na tožbo:

18Toženka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodna presoja

K točki I izreka:

19Tožba ni utemeljena.

20Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu v zadevi opr. št. II U 226/2024, in sicer zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo, ker je ugotovil, da dohodek tožnika in članov njegove družine presega v zakonu predpisan prag za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je določen v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

21V prvem odstavku 13. člena ZBPP je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se po drugem odstavku istega člena zakona šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

22Način ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč ureja drugi odstavek 14. člena ZBPP, ki določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, to je določbe ZSVarPre.

23Drugi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZSVarPre se pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo tudi periodični dohodki, ki jih zakon primeroma našteva in med katere sodijo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

24Za odločitev v tej zadevi je sporno vprašanje pravne narave gotovinskih pologov, ki jih tožnik redno vsak mesec večkrat polaga na svoj transakcijski račun. V relevantnem obdobju od marca do maja 2024 je tožnik tako na svoj transakcijski račun pri B., d. d. položil skupaj 5.200,00 EUR gotovine. Glede navedenih gotovinskih pologov tožnik zatrjuje, da predstavljajo prispevke njegove matere in žene, s katerima živi (vključno s svojo mladoletno hčerko) v skupnem gospodinjstvu, namen teh pologov pa naj bi bil v poravnavi tekočih stroškov skupnega gospodinjstva preko trajnikov, odprtih na tožnikovem bančnem računu. Organ za BPP zatrjevanju tožnika ni sledil in je tudi navedene gotovinske pologe (poleg prejemkov iz njegovega delovnega razmerja) štel za tožnikov dohodek, in sicer za reden, periodični dohodek, ki se po 20. členu v zvezi s tretjim odstavkom 21. člena ZSVarPre kot drugi dohodek upošteva pri ugotavljanju višine lastnega dohodka prosilca oziroma njegove družine.

25V primeru, ko v uradnih evidencah o izvoru denarnih sredstev oziroma prejemkov, s katerimi razpolaga prosilec, ni podatkov, je breme dokaza o pravni naravi oziroma o izvoru teh sredstev oziroma prejemkov na prosilcu - v obravnavanem primeru torej na tožniku, ki je v relevantnem obdobju na svoj bančni račun kontinuirano polagal večje denarne zneske, za katere v tožbi smiselno trdi, da kot prispevki njegove matere in žene, namenjeni skupnemu preživljanju družine, niso njegova last (s prispevki naj bi zgolj upravljal), zaradi česar jih organ po njegovem mnenju pri ugotavljanju njegovega finančnega stanja ne bi smel šteti za njegove dohodke.

26V dokaz svojih trditev o izvoru in namenu na bančni račun položenih denarnih sredstev je tožnik na poziv organa za BPP, naj pojasni in z dokazili potrdi pravno naravo teh pologov, priložil lastnoročno podpisani izjavi, v katerih njegova mati in žena izjavljata, da mesečno po prejemu svojega osebnega dohodka na transakcijski račun tožnika polagata denarne zneske, ki jih tožnik nato porabi za kritje obveznosti preko trajnikov in za nakup stvari za potrebe skupnega gospodinjstva.

27O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, da se ugotovi resnično dejansko stanje zadeve, presodi po 10. členu ZUP, ki se uporablja tudi v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, organ za BPP, in sicer po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov). Po navedenem načelu nobeno dokazno sredstvo samo po sebi nima večje teže od ostalih, uspeh dokaznega postopka pa je odvisen od presoje izvedenih dokazov, ki jo opravi uradna oseba upravnega organa, ki mora to presojo tudi ustrezno obrazložiti.¹

28Po opravljeni presoji dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku, organ za BPP zatrjevanj tožnika, da predstavljajo gotovinski pologi na njegovem transakcijskem računu prispevke matere in žene, namenjene kritju stroškov skupnega gospodinjstva, ni štel za dokazana, svojo dokazno oceno pa je organ v izpodbijani odločbi tudi ustrezno obrazložil. Pri presoji je, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, upošteval vsebino predloženih izpiskov bančnih računov tožnika, njegove matere in žene v relevantnem obdobju, s katerimi pa tožnik po prepričanju organa izvora denarnih sredstev, ki jih polaga na račun, ni uspel dokazati. Iz navedenih izpiskov je namreč razvidno, da skupna višina gotovinskih pologov na računu tožnika v posameznih mesecih (na primer meseca maja 2024) bistveno presega skupno višino prejemkov njegove matere in žene. Organ za BPP zatrjevanju tožnika o izvoru denarnih zneskov ni sledil tudi zaradi ugotovljenega neskladja med dvigi gotovine iz bančnih računov matere in žene ter pologi na računu tožnika, ki tako po datumih kot tudi po višini ne sovpadajo. Zatrjevanju tožnika pa organ ni verjel tudi zato, ker iz odlivov na transakcijskem računu tožnika ni razvidno, da bi bili pologi tako visokih denarnih zneskov potrebni zaradi poravnave obveznosti skupnega gospodinjstva, ki so preko tožnikovega bančnega računa vezane na trajnike. Izjav matere in žene tožnika pa organ zaradi njunega bližnjega sorodstva s tožnikom, s katerim živita v skupnem gospodinjstvu, zaradi njunega interesa za izid obravnavane zadeve ni štel za ključni pri ugotavljanju resničnega dejanskega stanja. Zgolj na podlagi primerjave skupne višine dvigov in pologov na transakcijskih računih tožnika in njegove matere in žene v relevantnem obdobju (ter ob odsotnosti kakršnih koli drugih dokazil) pa po presoji sodišča tudi ni mogoče z zadostno mero prepričanja zaključiti, da tožnik denarne zneske, ki jih polaga na svoj račun, prejema prav od matere in žene zaradi kritja skupnih stroškov gospodinjstva, kot to sam zatrjuje.

29Upoštevaje vsebino predloženih listinskih dokazil se tudi sodišče strinja z zaključkom organa za BPP, da tožnik na podlagi bančnih izpiskov ter predloženih izjav svoje matere in žene, ni prepričljivo izkazal izvora oziroma pravne narave denarnih sredstev, ki jih kontinuirano (večkrat na mesec v različno visokih zneskih - tudi večkrat v istem dnevu) polaga na svoj transakcijski račun. O obstoju pravno pomembnih dejstev mora biti namreč oseba, ki odloča, vsaj prepričana, če že ne gotova, kar pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme, organu predložiti dokaze, ki pri uradni osebi, ki odloča, vzbudijo vsaj prepričanje, ki po njeni presoji izključuje zmoto oziroma dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev.² S predloženimi dokazili pa tožnik v obravnavani zadevi takšnega prepričanja pri organu za BPP - in tudi sodišču - ni vzbudil.

30Glede očitka v tožbi, da naj bi organ za BPP tožnika zaradi pozivov na izjasnitev, ki mu jih je poslal v postopku, šikaniral, pa sodišče pojasnjuje, da je dolžan organ za BPP v postopku odločanja o vloženi prošnji ugotoviti resnično dejansko stanje stvari in ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice - 8. člen ZUP). V ta namen mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in ji na ta način omogočiti, da predloži dokazila, s katerimi dokazuje svoje trditve (načelo zaslišanja stranke - 9. člen ZUP), sicer gre za kršitev pravil upravnega postopka. Organ za BPP ima torej po zakonu pravico in dolžnost, da ugotovi vsa pravno relevantna dejstva in stranki omogoči, da z navajanjem in dokazovanjem še pred izdajo odločbe učinkovito zavaruje svoje pravice v postopku. Na podlagi predloženih in po uradni dolžnosti pridobljenih dokazov se nato organ odloči, katera dejstva bo štel za dokazana in katera ne. Pozivov, ki jih je organ za BPP pošiljal tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe z namenom, da stranko seznani s svojimi ugotovitvami glede njenega finančnega stanja ter da ji omogoči, da se v primernem roku izjavi do teh ugotovitev in v ta namen tudi predloži morebitna dokazila, zato nikakor ni mogoče šteti za šikaniranje pač pa za zakonsko dolžnost organa, da stranki v postopku pred sprejemom končne odločitve omogoči izjavo (9. člen ZUP) in ji tudi pomaga pri uveljavljanju njenih pravic, ki ji gredo po zakonu, kar je v skladu z načelom varstva pravic strank in varstvom javnih koristi (7. člen ZUP).

31Ker so po sodni praksi pri ugotavljanju premoženjskega pogoja prosilca za brezplačno pravno pomoč relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po zakonu, ki ureja dohodnino,³ sodišče zaključuje, da posledično tudi redni mesečni denarni pologi na tožnikov transakcijski račun, za katere tožnik ni izkazal prepričljivo vira oziroma njihove pravne narave, štejejo za prejemek oziroma periodični dohodek v smislu tretjega odstavka 21. člena ZSVarPre, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju dohodka tožnika.

32Pri upoštevanju dohodkov prosilca oziroma njegove družine je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (drugi odstavek 20. člena ZSVarPre). Ker je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil dne 26. 6. 2024, so v obravnavani zadevi za odločitev pomembni le dohodki in prejemki, ki so jih tožnik ter člani njegove družine prejeli v času od marca do maja 2024. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je organ za BPP pri odločanju pravilno upošteval izključno le dohodke (vključno z gotovinskimi pologi), ki so bili prejeti v navedenem relevantnem obdobju. Zato ni utemeljen ugovor tožnika, da je organ za BPP višino prihodkov ugotavljal izven časa, ki bi ga smel.

33Lastni dohodek tožnikove družine oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (to je tožnika, njegove žene in mladoletne hčerke) je v relevantnem obdobju (vključno z višino denarnih pologov tožnika na njegovem transakcijskem računu) tudi po ugotovitvi sodišča znašal nekoliko več kot 1.300,oo EUR in je torej presegal znesek 969,76 EUR, kolikor po ZSVarPre znaša višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ker so povprečni mesečni dohodki na člana tožnikove družine v relevantnem obdobju presegali dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, tožnik že po dohodkovnem kriteriju ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, zaradi česar organu za BPP ni bilo treba ugotavljati vrednosti premoženja tožnika in njegove družine in tudi ne izpolnjevanja objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

34Ker je izpodbijana odločba po vsebini pravilna in zakonita, organ za BPP pa je svojo odločitev tudi ustrezno obrazložil, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

35Sodišče je o tožbi skladno s peto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj sta stranki v postopku pisno izjavili, da soglašata, da sodišče o tožbi odloči brez glavne obravnave, na podlagi pisnih vlog in listinskih dokazil.

K točki II izreka:

36Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi tožnik sam svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Tako npr. Upravno sodišče RS v sodbah I U 175/2020-29 z dne 13. 4. 2023 ter I U 512/2022-21 z dne 16. 4. 2024.
² Polonca Kovač, Erik Kerševan in ostali: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, maj 2020, stran 122.
³ Tako tudi Upravno sodišče RS v sodbi III U 167/2024-6 z dne 11. 9. 2024.