VSL Sodba II Cpg 155/2025

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati 1.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2024 dalje do plačila.

2Zoper sodbo je toženka vložila laično pritožbo¹ brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in smiselno predlagala njeno zavrnitev. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Pritožbeni razlogi so omejeni, saj je odločitev sodišča prve stopnje mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6Tožnica (kot upnik) je v tej zadevi zoper toženko (kot dolžnika) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, to je računa 23-001-014982 z dne 28. 12. 2023 v znesku 1.300,00 EUR. Toženka (dolžnik) je zoper izdani sklep o izvršbi vložila ugovor. Navedla je, da tožnica (upnik) do nje nima nobene utemeljene zapadle terjatve ter da si pridružuje pravico izjaviti se o računu, ki je podlaga predloga za izvršbo, ko bo ta predložen v spis. Izvršilno sodišče je posledično sklep razveljavilo ter odločilo, da bo o zadevi v pravdnem postopku odločalo sodišče prve stopnje.

7Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo na dopolnitev tožbe, ki jo je tožnica vložila dne 2. 9. 2024. V njej je v bistvenem navedla, da je pripravila pogostitev (catering) za dogodek ..., ki ga je pripravil župan občine A. Račun za pogostitev je enako kot v letu 2022 posredovala v plačilo toženki kot sponzorju dogodka, le da je toženka v letu 2022 račun plačala, tokrat pa ne. Račun je izkazano prejela in ga ni zavrnila, prav tako je prejela tožničin opomin. Za svoje trditve je dopolnitvi tožbe priložila dokaze (priloge A1-A7), med drugim vtoževani račun z dne 28. 12. 2023. Dopolnitev tožbe skupaj s standardiziranim pozivom toženki v sporu majhne vrednosti, naj nanjo v 8 dneh od vročitve odgovori, je sodišče prve stopnje toženki vročilo dne 25. 9. 2024 (vročilnica pri list. št. 31). Toženka na dopolnitev tožbe v postavljenem roku ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje dejstva, ki jih je tožnica navajala v dopolnitvi tožbe, štelo za priznana in z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo.

8Toženka v pritožbi zoper sodbo navaja, da pogostitve ni naročila, zato ji je tožnica račun izdala neupravičeno, kot dokaz pa predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika toženke. S temi pritožbenimi navedbami uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9Tudi sicer gre za dejstvo in dokaz, ki ju toženka prvič navaja oz. predlaga šele v pritožbi. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožnica navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa lahko v skladu z določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka 452. člena ZPP vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo. Dejstva in dokazi, ki jih stranka ne navaja v teh vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Kljub trditvi iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da si pridržuje pravico izjaviti se o vtoževanem računu, se toženka te možnosti v nadaljevanju postopka ni poslužila, saj na pravilno vročeno dopolnitev tožbe (s priloženim računom) kljub pozivu sodišča ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo kot neprerekane in torej nesporne. Pritožbene navedbe glede na navedeno predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), saj pritožnica ne zatrjuje, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ravno nasprotno pa sicer izhaja tudi iz poteka samega postopka.

10Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

¹ Vlogo je sicer naslovila kot ugovor zoper sodbo.